Ljubljansko vozlišče
Ljubljansko vozlišče
Ljubljansko vozlišče je sistem avtocest in hitre ceste okoli mesta Ljubljane in predstavlja najpomembnejše križanje slovenskega avtocestnega omrežja oziroma njegovih glavnih smeri: avtoceste A1 (Šentilj-Koper) in avtoceste A2 (Karavanke - Obrežje) oziroma štajerskega in primorskega ter gorenjskega in dolenjskega avtocestnega kraka.
Začetki snovanja sistema ljubljanskih obvoznic segajo v šestdeseta leta dvajsetega stoletja, saj je bil sistem v urbanističnih dokumentih prvič omenjen leta 1966. Samo preverjanje načrtovanih rešitev sistema ljubljanskih obvoznic cest in avtocest in njihovo vrednotenje pa je potekalo vse do konca sedemdesetih let. Današnjo podobo je z uresničitvijo koncepta t.i. "U" sistema ljubljanskih obvoznih cest v projektiranih načrtih dobil leta 1979, ko je takratna skupščina mesta Ljubljane sprejela in potrdila ljubljanski avtocestni sistem s spremembo in dopolnitvijo Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in dopolnitvijo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Ur.l. SRS, št. 11/79). Po konceptu takoimenovanega "U" sistema ljubljanskih obvoznih cest so zahodna, južna in vzhodna obvoznica hkrati tudi avtocestni odseki, ki se vključujejo v slovenski avtocestni sistem, severna obvozna cesta pa je mestna razbremenilna cesta.
Zahodna avtocestna obvoznica (Koseze - Kozarje) se na severu navezuje na gorenjski avtocestni krak, na primorski avtocestni krak se navezujeta tako zahodna kot tudi južna avtocestna obvoznica (Malence - Kozarje), v Malencah je stičišče južne in vzhodne avtocestne obvoznice ter dolenjskega avtocestnega kraka, na vzhodu Ljubljane pa se vzhodna avtocestna obvoznica (Zadobrova - Malence) navezuje na gorenjski avtocestni krak. Severna obvozna cesta (Zadobrova - Tomačevo - Zadobrova) pa je hitra mestna obvozna cesta, na katero se navezuje tudi štiripasovnica iz smeri Domžal (Trzina, Črnuč). Med letoma 1979 in 1999 se je sistem ljubljanskih obvoznic, takoimenovani “U” cestni sistem, gradil po etapah z različno intenziteto.
Investitor ljubljanskega cestnega obroča je v različnih deležih glede na pomembnost oz. funkcijo ceste v prostoru, Republika Slovenija, preostanek pa mesto Ljubljana. V okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest sta bila zgrajena dva odseka: avtocesta, Zadobrova - Malence, in del hitre ceste, od Zadobrove do Tomačevega.
Najbolj impozanten objekt na ljubljanskem cestnem obroču je nedvomno most čez Ljubljanico na Vzhodni avtocesti, po poševnih zategah poimenovan "harfa".
A1: Južna AC obvoznica
| Dolžina | 7 km |
| Gradnja | 1979 - 1988 |
Gradnja avtoceste od Dolgega Mosta v razcepu Ljubljana Kozarje od Dolgega mostu v Ljubljani do Vrhnike je potekala v obdobju 1976 – 1979 in se je navezala na že zgrajeni odsek od Vrhnike do Postojne.
Geomehanske lastnosti temeljnih tal na tem območju, ki poteka preko ljubljanskega Barja so tako slabe, da cestnih nasipov ni bilo mogoče graditi na običajen način. Zato so bili izvršeni poizkusi, kako doseči izboljšanje temeljnih tal:
- poizkusni nasip iz gruščnatih kolov;
- poizkus različnih vertikalnih drenaž;
- izboljšanje tal z apnenimi koli ob Peruzzijevi cesti;
- poizkusni nasip iz super lahkih materialov na priključni cesti za industrijsko cesto na Rudniku med takratno magistralno cesto in nivojskim križanjem z železniško progo Ljubljana - Trebnje.
S prvimi deli na tem odseku so pričeli v letu 1979 s poizkusnim predobremenilnim nasipom od Rakove Jelše do Ljubljanice. Nadaljevalo se je z izgradnjo nasipa z materialom na netipičnem barju, izkopanim na severni obvozni cesti. Z rednim delom se je pričelo ob koncu maja 1985, zaključek del pa je bil 28. oktobra 1988.
Avtocesta je zgrajena kot štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom in dvema odstavnima pasovoma. Na njej je zgrajenih:
- 4 nadvozi v skupni dolžini 606,3 m;
- 5 mostov v skupni dolžini 302 m;
- 2 podvoza;
- 2 ploščata propusta;
- viadukt preko Dolenjske ceste in železniške proge v dolžini 152.6 m.
Nadalje je bilo zgrajenih 10, 378 km deviacij in 7,820 km regulacij.
Odsek se začne v razcepu Kozarje. Z izgradnjo dela vzhodne avtocestne obvoznice je bila zaključena tudi izgradnja razcepa Malence, v katerem se srečajo južna in vzhodna avtocestna obvoznica Ljubljane in dolenjski avtocestni krak.
Na odseku so bili zgrajeni štirje priključki: Ljubljana zahod (Vič, Tržaška cesta), Ljubljana-Center (Barjanska cesta), Ljubljana Rudnik (Peruzzijeva cesta) ter Ljubljana jug (Dolenjska cesta) ter 2 semaforizirani križišči. Med priključkoma Ljubljana zahod in Ljubljana center je zgrajeno obojestransko počivališče »Barje«.