V letu 2022 bo za DARS najpomembnejši projekt uvajanje sistema elektronske vinjete. Poleg že začetih projektov načrtujemo še druga vlaganja, ki bodo uporabnikom slovenskih avtocest omogočala bolj varno in pretočno vožnjo, prebivalcem ob avtocestnih trasah pa udobnejše življenje.

Projekt uvedbe elektronske vinjete smo uspešno začeli konec leta 2021, doslej je bilo prodanih že 70.000 e-vinjet, prednosti novega sistema pa bodo vidne tudi v letošnjem  letu. Investicije (v imenu in za račun DARS) v preteklem letu smo za novogradnje ocenili na 31, za obnove avtocest pa na skoraj 68 milijonov EUR. V letu 2022 načrtujemo investicije za novogradnje v višini 74 milijonov in za obnove v višini 75 milijonov EUR.

Trenutno najpomembnejši investiciji DARS na področju novogradenj sta izgradnja druge cevi predora Karavanke in severnega dela tretje razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem. Tako bo tudi v letošnjem letu, poleg tega načrtujemo začetek gradnje še na južnem delu tretje razvojne osi, na petkilometrskem odseku med priključkoma Novo mesto vzhod in Osredek (Revoz).

Zaradi vse večjih prometnih obremenitev, staranja zgrajenih avtocest in dograjevanja avtocestnega omrežja se povečuje tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. V zadnjem obdobju tako letno obnovimo med 50 in 70 km smernih vozišč.

Glavni investicijski projekti v srednjeročnem obdobju:

• Druga cev predora Karavanke

Gradnja dobro napreduje, izvajalec zagotavlja dnevne napredke v skladu s splošnim terminskim planom. Izkopna dela so stekla konec avgusta 2020, doslej je bilo izkopanih  1656 m vzhodne cevi predora Karavanke (to je skoraj polovica od 3446 m, kolikor je načrtovane podzemne gradnje slovenskega dela druge cevi). Dokončanje izkopa predora je predvideno v 2023, celotno dokončanje predora s testiranjem opreme ter predaja v promet pa v 2025. V nadaljevanju bomo nato pričeli s sanacijo prve cevi predora, dokončanje sanacije in predaja obeh cevi v promet je predvidena za leto 2027.

• Tretja razvojna os sever

V gradnji sta dva sklopa na odseku Velenje–Slovenj Gradec (Gaberke in Jenina). Letos načrtujemo na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem pričetek gradnje na štirih novih sklopih: Velunja, Škale, Konovo in Škalsko jezero. Načrtujemo pa tudi pričetek izvedbe razpisa za pridobitev izvajalca del na prvem sklopu odseka Šentrupert–Velenje. Glavni izziv ostaja pridobitev gradbenih dovoljenj, ki se zaradi kompleksnosti projekta in zahtevnosti postopkov izdaj pridobivajo po posameznih sklopih. Z gradnjo je namreč možno pričeti na osnovi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

• Tretja razvojna os jug

Za odsek Novo mesto–Osredek je bila objavljena druga faza razpisa za pridobitev izvajalca del. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano oktobra lani (žal je bila vložena tožba na upravno sodišče, kar pomeni zamik predvidenega začetka del, ki je bil načrtovan v začetku spomladi 2022). Aktivnosti pospešeno vodimo tudi na naslednjem odseku hitre ceste, med Osredkom in Malinami. Za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) ter projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI) na tretji in četrti etapi tretje razvojne osi jug, od priključka Osredek do priključka Maline, je bila v juliju 2020 sklenjena projektantska pogodba. Pretežni del geološko-geomehanskih del je zaključenih. Aktivno se nadaljujeta izdelava strokovnih podlag in projektiranje. V večjem delu trase hitre ceste je bila parcelacija že izvedena, tako da je v teku izdaja zadnjih parcelacijskih odločb. Izvajajo se aktivnosti za odkup objektov, ki so predvideni za rušitev, in zemljišč, potrebnih za gradnjo tretje osi. Začele so se tudi aktivnosti za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.

Tudi na projektu cestne povezave med Malinami in MMP Metlika oziroma priključkom Črnomelj, kjer je država junija lani prenesla investitorstvo z Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI) na družbo DARS (DRSI po mnenju države namreč nima takih zmogljivosti za uresničevanje tovrstnih projektov kot družba DARS), so takoj stekle potrebne aktivnosti. Sklenjena je bila pogodba za izdelavo študije izvedbe projekta ter predinvesticijske zasnove. Sledi izdelava projektne ter ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

• Priključek Dragomer

Izdelava projektne dokumentacije je v zaključni fazi. Izdajo gradbenega dovoljenja pričakujemo v kratkem in posledično pričetek gradnje v letu 2022.

• Markovci–Gorišnica–Ormož

Gre za odsek glavne ceste, katerega gradnja se je pričela z viaduktom Sejanca. Letos načrtujemo pridobitev gradbenega dovoljenja na odseku Markovci–Gorišnica. Naročilo za pridobitev izvajalcev gradnje omenjenega odseka je v teku, gradnja je načrtovana za 2022.

• Obnovitvena dela na obstoječem avtocestnem omrežju

Načrtujemo obnovo zahtevnih odsekov med Dramljami in Slovenskimi Konjicami ter odseka Vransko–Trojane. V izdelavi je projekt izgradnje novega viadukta Dolgi most. Na štajerski in primorski vpadnici načrtujemo vzpostavitev tretjega voznega pasu.

Varno in pretočno tudi v letu 2022

Ena od ključnih strateških usmeritev družbe DARS je zagotavljanje varnosti in pretočnosti avtocest in hitrih cest. Prometni strokovnjaki DARS so z avtocestno policijo definirali odseke, kjer so večja tveganja oziroma kjer prihaja do večjega števila prometnih nesreč in poškodovanih ter posledično tudi zastojev. Določili smo devet odsekov, ki jih obravnavamo kot kritične, zato smo se odločili, da v letu 2022 izvedemo javno naročilo za nakup sistemov za sekcijsko merjenje hitrosti, ki jih bomo uvajali postopoma. Prvi bodo na vrsti trije najbolj kritični odseki: odsek štajerske avtoceste skozi trojanske predore v obe smeri vožnje ter na dolenjski avtocesti na višnjegorskem klancu v smeri proti Novemu mestu. Na podlagi analize meritev hitrosti in števila prometnih nesreč po njihovi vzpostavitvi pa bo nato sprejeta odločitev o uvedbi tudi na preostalih šestih odsekih. Gre sicer za skupen projekt družbe DARS in Policije, katerega namen je povečati varnost na našem avtocestnem omrežju. Sistemi bodo v lasti družbe DARS, upravljala jih bo Policija, ki bo kršiteljem tudi izrekala globe.

V skrbi za varnost uporabnikov bomo nadaljevali z menjavo dotrajanih jeklenih varnostnih ograj z novimi, ki imajo višjo raven varovanja.

Nadaljevali bomo z ukrepi za preprečevanje voženj v napačno smer, z dodatnimi 3D-talnimi označbami na posameznih avtocestnih priključkih, ki z iluzijo dvignjene ploščadi opozarjajo voznike, da vozijo v napačno smer. V letu 2021 smo s takšnimi označbami opremili že pet priključkov.

Na dolenjski avtocesti letos načrtujemo LED-smernike za vidno vodenje prometa v primeru megle, in sicer na območju klanca Višnja Gora. Podoben sistem smo že vzpostavili na delu odseka primorske avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos.

Na štajerski in primorski avtocestni vpadnici načrtujemo tretji prometni pas, ki bo vzpostavljen z rekonstrukcijo obstoječega odstavnega v vozni pas. Pričakujemo povečanje pretočnosti in varnosti poteka prometa, učinkovitejše obvladovanje prometnih tokov ter večje zadovoljstvo uporabnikov avtocest. Z nekoliko povečano zmogljivostjo avtocest namreč lahko pričakujemo bolj enakomeren in umirjen prometni tok v dnevnih prometnih konicah, kar ugodno vpliva na prometno varnost z vidika preprečevanja naletov vozil oziroma konfliktnih situacij na sploh.

Ob predpostavki, da za štajersko vpadnico, med Domžalami in Zadobrovo/Ljubljano ne bo potrebna presoja vplivov v okolje, načrtujemo pripravo razpisa za izvajalca del za prvo etapo (od Šentjakoba do Zadobrove) sredi leta 2022, s prvimi deli pa bi lahko tako pričeli že v tem letu.

Za primorsko avtocestno vpadnico za zdaj še ni znano, kdaj bo mogoče pričeti z gradnjo. Po Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (ta je bila sprejeta avgusta 2020), moramo namreč izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. V teku je izdelava projektne dokumentacije za izvedbo del in ostale strokovne podlage za izvedbo presojo vplivov na okolje.

Za zagotavljanje boljše prometne pretočnosti na najbolj obremenjenih odsekih avtocest letos načrtujemo postavitev opreme na trasi avtoceste, s katero lahko harmoniziramo prometne tokove ob velikih prometnih obremenitvah na način, da zmanjšamo hitrosti vozil in s tem dosežemo večjo (optimalno) propustnost ceste na obravnavanem območju ter posledično manjše prometne zastoje. S pomočjo postopnih omejitev hitrosti vozil na posameznem odseku dosežemo tudi zmanjšanje hrupa in onesnaženosti na tem območju.

Vsakodnevni zastoji so značilni predvsem za ljubljanski obroč in vse štiri avtocestne vpadnice nanj (štajerska, dolenjska, primorska in gorenjska). Zaradi velikih prometnih obremenitev in velikega deleža tovornega prometa načrtujemo dodatno spremenljivo prometno signalizacijo (SPS) z namenom informiranja ter usmerjanja uporabnikov glede na razmere na cesti. Sistem nadzora in vodenja prometa omogoča samodejno objavljanje ustreznih prometnih vsebin za vodenje prometa na spremenljivih prometnih znakih (omejitve hitrosti, potovalni časi in ostali ukrepi informiranja). Na vpadnicah v Ljubljano in štirih razcepih na ljubljanski avtocestni obvoznici (Koseze, Kozarje, Malence in Zadobrova) je predvidenih 15 novih portalov SPS in 13 kompletov spremenljivih prometnih znakov ob vozišču, na ljubljanski obvoznici pa je predvidenih devet novih portalov SPS.

Pol stoletja slovenskih avtocest

Z optimizmom zremo v leto 2022, ki bo zaznamovano s pomembno obletnico, saj bomo obeležili pol stoletja slovenskih avtocest. Decembra 1972 smo namreč odprli prvi slovenski in takrat tudi jugoslovanski odsek avtoceste med Vrhniko in Postojno v dolžini 32 km. Gradili so ga dve leti in sedem mesecev, vključeval pa je 5 viaduktov, 7 nadvozov, 13 podvozov, 4 mostove, po celotni dolžini je bila nameščena ograja za zaščito živali.

V teh 50 letih se je število kilometrov avtocest krepko povečalo, tako kot je naraščal tudi promet. Kmalu po odprtju prvega odseka je po njem v povprečju dnevno zapeljalo približno 8.000 vozil, danes pa po tem odseku v povprečju vozi več kot 50.000 vozil dnevno. DARS sicer trenutno upravlja in vzdržuje 623 km avtocest in hitrih cest, 146 kilometrov priključkov, 22 kilometrov razcepov in 51 kilometrov servisnih poti.