Srednjeročna strategija družbe DARS temelji na viziji, usmerjeni v trajnostno, zeleno, digitalno in pametno prihodnost. Na dogodku »DARS – Avtocesta prihodnosti« smo predstavili najmodernejši avtocestni sistem z revolucionarnimi novostmi na področju digitalizacije avtocest v Sloveniji.

DARS je v treh desetletjih obstoja prehodil dinamično pot. Danes poleg vloge gradbenika in vzdrževalca avtocestnega omrežja vse bolj krepimo vlogo učinkovitega upravljavca. Izzivi današnjega časa od nas zahtevajo neprestano prilagajanje in če želimo iti v korak z vse hitrejšim razvojem tehnologij, se moramo neprestano učiti, nadgrajevati in slediti spremembam.

Član uprave DARS mag. Andrej Ribič je v pozdravnem nagovoru poudaril,  da se dodana vrednost avtoceste ne odraža samo v hitrejšem, varnejšem, udobnejšem potovanju, ampak tudi v uresničevanju dolgoročne vizije trajnostnega, digitalnega in pametnega upravljanja avtocestnega prometa. »V družbi DARS se zelo dobro zavedamo vpliva digitalizacije na hitrejši razvoj. Proces digitalizacije poteka na več ravneh, med najbolj naprednimi digitalnimi projekti, ki jih DARS razvija v okviru evropske platforme C-Roads, pa je uvajanje kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov za prenos informacij v realnem času. Gre za sisteme, ki temeljijo na komunikacijah infrastruktura–vozilo in vozilo–infrastruktura ter lahko zelo povečajo varnost prometa, izboljšajo mobilnost ter, kar je danes še posebej pomembno, zmanjšajo škodljive izpuste,« je še pojasnil Ribič.

Ob digitalizaciji avtocestnega sistema je treba izpostaviti tudi pripravo infrastrukture za preizkušanje asistenčnih sistemov za avtonomno vožnjo. Kot je poudaril vodja Službe za razvoj novih tehnologij v družbi DARS mag. Ulrich Zorin, digitalno vodenje prometa pomeni zlasti obdelavo ogromne količine podatkov, ki pripomorejo k boljši pretočnosti in varnosti (npr. števci prometa, zaznavanje voženj v nasprotno smer, tehtanje tovornih vozil).

Na dogodku je bila predstavljena najnaprednejša aplikacija Promet+, ki deluje interaktivno, kar pomeni, da se opozorila vozniku predvajajo samodejno prek glasovne povezave z radijskim sistemom v vozilu ter z grafičnimi opozorili na sami aplikaciji telefona.

Aplikacija Promet+ deluje preko obstoječega mobilnega sistema na celotnem slovenskem cestnem omrežju in omogoča tudi sporočanje dogodkov iz ceste v center.

Predstavljen je bil tudi revolucionarni sistem vodenja prometa na avtocestah – C-ITS sistem (kooperativni inteligentni transportni sistem), ki se vzpostavlja v sklopu projekta C Roads in pomeni neposredno komunicirajne avtocestne infrastrukture z vozilom in obratno.

V Sloveniji imamo vzpostavljen hibridni sistem C-ITS. Hibrid pa pomeni, da v vozila pošiljamo informacije na dva načina: prek mobilnega signala (aplikacija Promet+) in prek anten z mikrovalovnimi signali z radijem  420 metrov. Medtem ko smo do sedaj komunicirali s skupinami vozil (radio, portali spremenljive prometne vsebine, prikolice vzdrževalcev), sedaj komuniciramo z vsakim vozilom posebej. To pospešuje hitrost deljenja informacij in opozarjanja na dogodke.

Trenutno imamo C-ITS antene inštalirane na delu primorske avtoceste (12 anten), štajerske in pomurske avtoceste (17 anten) ter delu gorenjske avtoceste (3 antene). Letos načrtujemo postavitev 25 anten še na ljubljanskem obroču in petih vzdrževalnih vozilih družbe DARS. Z novim sistemom bomo imeli tako opremljeno skupno 22 odstotkov našega avtocestnega omrežja, na katerem bodo vozila lahko neposredno komunicirala z infrastrukturo. Trenutno tovrstno komunikacijo omogočajo le nova vozila Volkswagen (ravnokar smo v fazi pridobivanja varnostne potrditve s strani VW – po potrditvi bomo sistem zagnali v produkciji na omenjenih avtocestnih odsekih), ostala avtomobilska industrija pa se na tovrstno komuniciranje še pripravlja.

Na dogodku so bili predstavljeni tudi uporaba strojnega učenja, simulator, digitalizacija mednarodnega vodenja prometa, testno polje za asistenčne sisteme vozil ter projekti digitalizacije, ki tvorijo avtocesto prihodnosti.

Ob koncu se je član uprave mag. Andrej Ribič zahvalil vsem prisotnim in poudaril, da je avtocesta prihodnosti timsko delo, ki zahteva veliko sodelovanja: »Zahvala za vso strokovno podporo gre tudi Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za digitalno preobrazbo ter kolegom na fakultetah in v podjetjih, s katerimi smo zasnovali Avtocesto prihodnosti.«

Razvojni potencial digitalizacije avtocest nas vabi k uvajanju vedno novih storitev, ki jih bomo v družbi DARS izvajali še naprej, se razvijali in prenašali naše znanje tudi na druge upravljavce cest.

Dodatne informacije glede pridobivanja podatkov

Podatke zbiramo na različne načine in z različnimi tehnologijami, ki se neprestano širijo:

• Tradicionalni sistem zbiranja prometnih podatkov je sistem števcev prometa (zanke v asfaltu): na avtocestah in hitrih cestah jih imamo trenutno 240, ki na 452 prometnih pasovih štejejo število / vrsto / hitrost / razdaljo vozil / smer vozila. V naslednjih letih bomo vgradili dodatnih 57 števcev, kar bo pripomoglo k še hitrejšemu zaznavanju dogodkov. Največja pridobitev zadnjih let je nov sistem zaznavanja vozil v napačno smer s pomočjo števcev v vozišču (t. i. zanke v vozišču). Trenutno je 192 števcev povezanih v sistem opozarjanja na vožnjo v nasprotno smer. Ko števec zazna nasprotno vožnjo, pošlje alarm v nadzorni center in Prometnoinformacijski center ter voznika prek aplikacije Promet+, spremenljive prometne signalizacije, radijskih postaj takoj obvesti o nevarnem dogodku. Aktivirajo se policija in ekipe Darsa, ki so na tistem območju, nadzornik prometa takoj zapre avtocestni odsek. Ta sistem deluje hitro, usklajeno in je edini tovrstni v Evropi.
• Mikrovalovni detektorji na portalih spremenljive prometne signalizacije nad vsakim voznim pasom ob osnovnih podatkih merijo tudi delež tovornih vozil, hitrost, razdaljo med vozili, smer vožnje, klasifikacijo le-teh in s pomočjo programskih orodij tvorijo alarme v nadzornih centrih ter predlagajo spremembo prometne ureditve (omejitev hitrosti).
• Podatki sistema GPS - t. i. FCD podatki vozil (Floating Car Data) in iz aplikacije Promet+.
• Sistem tehtanja tovornih vozil v prostem prometnem toku, ki podatke samodejno posreduje v nadzorni center in policiji (za namen sakcioniranja). Z vseh avtocestnih krakov v realnem času pridobivamo podatke o pretežkih tovornih vozilih, ki jih nato s pomočjo policije takoj izločimo s ceste.
• Sistem spremljanja prevoza nevarnih snovi ob vhodih v predore spremlja tovorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi. Vsak trenutek imamo podatek o tem, katera in koliko tovornih vozil je v predoru ter kaj prevažajo, kar pripomore k lažjemu ukrepanju v primeru prometne nesreče. 

Tovorna vozila se s posebnim sistemom obravnavajo tudi pred predorom Karavanke, kjer jih termično skeniramo (da ne gredo pregreti v predor), izmerimo višino, zaznamo vrsto nevarnega tovora ter jih kontrolirano spuščamo v predor (na 30 sekund), da v predoru ne bilo preveč tovornih vozil hkrati.

• Višinska kontrola tovornih vozil je pred vsakim predorom in previsokim vozilom onemogoča vožnjo v predorsko cev.
• Vremenski podatki: smo država s tremi podnebnimi tipi in posledično zelo veliko ekstremnimi vremenskimi dogodki. S pomočjo 86 vremenskih postaj merimo potrebne vremenske parametre, sistem pa je vezan v centralni Cestno vremenski informacijski sistem (CVIS), ki ga uporabljamo za vodenje prometa in vzdrževanje ter je povezan z ARSO (Agencija RS za okolje).

Leta 2000 smo na avtocestah zabeležili povprečni letni dnevni promet (PLDP) 19.115 vozil, danes ta znaša 36.898 vozil, kar se kaže tudi v večjem številu dogodkov, alarmov, podatkov, aktivnosti na cesti, v nadzornih centrih in v Prometnoinformacijskem centru ter posledično pomeni vse večjo potrebo po digitalizaciji in avtomatizaciji avtocestnega prometa.