Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Za vas investiramo in obnavljamo

Družba DARS d.d. kot odgovoren upravljavec stremi k varnim in pretočnim avtocestam. Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami ter staranjem že zgrajenih avtocest in hitrih cest raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. Za večjo pretočnost in varnost skrbimo tudi z dograjevanjem avtocestnega omrežja in vlaganjem v investicije v razvoj. Financiramo se z dolžniškimi in lastnimi sredstvi, pomemben vir financiranja pa predstavljajo tudi evropska sredstva.

Tekoče in prihodnje investicije


Med najpomembnejše prometne povezave, ki so v gradnji ali so deloma že zgrajene, sodi avtocesta med Draženci in mejnim prehodom Gruškovje. Nadaljnjo pomembno investicijo predstavljata izgradnja druge cevi predora Karavanke in t.i. tretja razvojna os, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško).


VEČ

Obnovitvena dela


Obnovitvena dela so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela. Temeljni cilj del je dolgoročnejša ureditev posameznih delov avtoceste. Izvajajo se periodično glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč in objektov ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, varovanja okolja in varnosti prometa.


VEČ

EU sofinancira


Evropska unija s finančnimi sredstvi podpira projekte in programe na različnih področjih. Med te sodijo tudi obnove in investicije v razvoj družbe DARS d.d. Evropska sredstva za družbo predstavljajo pomemben vir financiranja.  


VEČ

Obnovitvena dela

Poletni prometni koledar dela in ovire v prometu 2018
21.06.2018
Obnovitvena dela
Pred poletno turistično sezono objavljamo informacije o predvidenih delih in zaporah na avtocestnem omrežju, večjih obnovitvenih delih do konca poletja, rušenju cestninskih postaj in poletnih prometnih konicah ter nasvete za uporabnike avtocest in hitrih cest.
Nadaljevanje obnove odseka gorenjske avtoceste Hrušica–Lipce
07.04.2018
Obnovitvena dela
Predvidoma v ponedeljek, 9. aprila 2018, bo pričetek postavitve zapore na odseku gorenjske avtoceste A2 med priključkoma Jesenice zahod (Hrušica) in Jesenice vzhod (Lipce). Zaradi sanacije viaduktov Podmežakla 1 in Podmežakla 2 bo predvidoma do začetka junija zaprto smerno vozišče avtoceste proti Ljubljani, promet pa bo na razdalji 3,5 km urejen le po drugi polovici avtoceste, po enem pasu v vsako smer vožnje.
Nadaljevanje obnovitvenih del na avtocestnem omrežju
21.03.2018
Obnovitvena dela
Izvajalci del bodo, potem ko se je zaključila zimska služba na avtocestah in hitrih cestah, še v tem mesecu nadaljevali obnovo viadukta Ravbarkomanda na primorski avtocesti ter vozišča na vipavski hitri cesti. Najprej pa je načrtovana postavitev delovne zapore na delu zadnje tretjine dolenjskega avtocestnega kraka. Udeležence v prometu bo o začetku postavitve delovnih zapor obveščal Prometno-informacijski center (PIC).
Nadaljevanje obnove odseka Unec–Postojna
11.10.2017
Obnovitvena dela
Obsežna obnova odseka primorske avtoceste med Uncem in Postojno z viaduktom Ravbarkomanda se bo jutri, 12. oktobra, prevesila v peto fazo del, ki bo predvidoma trajala do konca tega meseca. Prestavitev delovne zapore bo opravljena v noči s srede, 11. oktobra 2017, na četrtek, 12. oktobra 2017, ko bo predvidoma od 21. ure zvečer do 5. ure zjutraj promet tako proti Ljubljani kot proti Kopru urejen zgolj po enem pasu.
Zapora med priključkoma Hrušica in Lipce - izredni prevozi
12.09.2017
Obnovitvena dela
Na odseku A2 gorenjske avtoceste med priključkoma Jesenice zahod (Hrušica) in Jesenice vzhod (Lipce) bo med 11. septembrom 2017 in predvidoma sredino novembra 2017 na smernem vozišču proti Ljubljani postavljena popolna zapora. Ves promet se bo preusmeril na sosednje smerno vozišče, kjer bo potekal dvosmerni promet po dveh zoženih prometnih pasovih širine 3,30 m.
Začetek obnove avtoceste Hrušica–Lipce
01.09.2017
Obnovitvena dela
Na odseku gorenjske avtoceste A2 med priključkoma Hrušica (Jesenice zahod) in Lipce (Jesenice vzhod) bo v skladu z letošnjim načrtom investicijskega vzdrževanja obnovljenih približno pet kilometrov vozišča v smeri proti Ljubljani. Delavci bodo v okviru pripravljalnih del, predvidoma od 4. do 11. septembra, najprej uredili prehode prek sredinskega ločilnega pasu. Zato bo v smeri proti Ljubljani postavljena stalna zapora prehitevalnega pasu v dolžini približno 3,5 km, v smeri proti Avstriji pa se bodo delovne zapore prehitevalnega pasu postavljale dnevno.
Med Uncem in Postojno dvosmerno po polovici avtoceste
09.08.2017
Obnovitvena dela
V okviru obsežnejših obnovitvenih del, ki od začetka junija potekajo na odseku primorske avtoceste med Uncem in Postojno, bo v noči na četrtek, 10. avgusta, delno spremenjena prometna ureditev. Na odseku med Uncem in Postojno bo promet od četrtka zjutraj še vedno urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje, vendar le po polovici avtoceste, saj bo smerno vozišče proti Ljubljani na razdalji približno štirih kilometrov zaprto zaradi obnove.

Splošne smernice DARS d.d. za pripravo občinskih prostorskih aktov

  • Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF, Uradni list RS, št. 40/12), ki je začel veljati 31. maja 2012, dopolnjuje 9. člen (upravljanje in vzdrževanje avtocest) Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1, Uradni list RS, št. 97/10), z novo točko c) v drugem odstavku, ki se glasi: "(2) Upravljanje avtocest obsega ... c) izdajanje smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom, ki posegajo v območja avtocest in zemljišč, na katerih ima DARS stavbno ali lastninsko pravico v skladu s tem zakonom. V teh primerih je DARS ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, nosilec urejanja prostora".
  • DARS d.d. objavlja splošne smernice za pripravo občinskih prostorskih aktov, skladno z 11a. in 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), Ur. list RS št. 57/12.
  • Splošne smernice DARS d.d. se upoštevajo tudi pri pripravi sprememb in dopolnitev občinskih planskih aktov ter sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev (PUP). Splošne smernice se smiselno upoštevajo tudi pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov (občinski podrobni prostorski načrt, spremembe in dopolnitve zazidalnih načrtov, itd.).
  • Občina lahko državnega nosilca urejanja prostora zaprosi za izdajo posebnih smernic, če oceni, da ji njegove splošne smernice ne zadoščajo za pripravo osnutka občinskega prostorskega načrta, ali če meni, da to narekujejo posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju posameznih prostorskih ureditev.

     

    Izrazi in okrajšave:

  • NUP – nosilec urejanja prostora
  • AC – avtocesta
  • HC – hitra cesta
  • GC – glavna cesta
  • OPN – občinski prostorski načrt
  • OPPN - občinski podrobni prostorski načrt
  • DPN/DLN – državni prostorski/lokacijski načrt
  • EUP – enota urejanja prostora
  • PIP – prostorski izvedbeni pogoji
  • (p)nrp – (podrobnejša) namenska raba prostora
  • CESTNI SVET je skladno z 2. členom Zakona o cestah (ZCes-1, Ur. list RS, št. 109/10), zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.

    Opomba: V primeru, ko je varovalna ograja skrajna točka ureditev, meja cestnega sveta poteka 2 metra od varovalne ograje. V primeru, da varovalna ograja ni skrajna točka ureditev (npr. je varovalna ograja znotraj cestnega sveta – nasipi, brežine, vkopi, ipd.) oziroma varovalne ograje ni (viadukti, protihrupne ograje, ipd.) meja cestnega sveta poteka 2 metra od skrajnih ureditev (npr. rob brežine, naprave za odvodnjavanje, nasipi, ipd.).

  • OBMOČJE CESTE je prostor, na katerem je cesta, z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 7 metrov nad najvišjo točko vozišča.
  • VARSTVO JAVNE CESTE sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas.
  • VAROVALNI PAS je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena. Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
  • pri avtocestah 40 metrov,
  • pri hitrih cestah 35 metrov,
  • pri glavnih cestah 25 metrov.
  • AVTOCESTA je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine.
  • HITRA CESTA je državna cesta, rezervirana za promet motornih vozil, ki izpolnjuje predpisane pogoje za hitro cesto in je označena s predpisano prometno signalizacijo. Povezuje najpomembnejša središča regionalnega pomena in se navezuje na avtoceste; njen sestavni del so tudi priključki nanjo.
  • OBJEKTI ZA OBVEŠČANJE IN OGLAŠEVANJE so reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in drugi nepremični in premični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil.
  • OBMOČJE VPLIVA/VPLIVNO OBMOČJE zaradi hrupa prometa na HC/AC, ki ga je potrebno upoštevati v postopku prostorskega načrtovanja, je območje, kjer je zaradi hrupa prometa na AC/HC presežena hrupna obremenjenost 45 dB(A) v nočnem času. Lnoč 45 dB(A) je mejna vrednost za celotno obremenitev na II. območju varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10).
  • UKREPI VARSTVA PRED HRUPOM so ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa iz vira hrupa in širjenja hrupa v okolje ter ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu in so predvsem:
  • tehnični in konstrukcijski ukrepi ter ukrepi, povezani z načinom obratovanja ali uporabe vira hrupa,
  • ukrepi usmerjanja, porazdelitve ali omejevanja pretoka vozil, blaga in ljudi ali zmogljivosti proizvodnih ali drugih oblik dejavnosti, povezanih z virom hrupa,
  • ukrepi prostorskega in konstrukcijskega preprečevanja širjenja hrupa,
  • ukrepi načrtovanja glede na obremenjenost okolja zaradi hrupa primerne namenske rabe prostora,
  • ukrepi konstrukcijskega varstva pred hrupom na stavbah z varovanimi prostori.
  • PASIVNA PROTIHRUPNA ZAŠČITA STAVB - posegi izvedeni na objektu (zgradbi), s katerimi se doseže njegova boljša zvočna izolacija (vgradnja ustreznih izolacijskih materialov za izboljšanje protihrupne lastnosti fasad objektov ter vgradnja večslojnih protihrupnih oken in vrat).
  • AKTIVNA PROTIHRUPNA ZAŠČITA - protihrupne ograje, protihrupni nasipi, ipd.

     

     

    SMERNICE:

    1. Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je skladno s 66. členom Zakona o cestah (ZCes-1, Ur. list RS, št. 109/10) ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
    2. Pri pripravi OPN je potrebno upoštevati in v tekstualnem delu OPN (Odlok) tudi navesti, da je gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnih koli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu AC/HC dovoljeno le s soglasjem DARS d.d.
    3. Skladno s 26. členom (omejitve izvajanja del zunaj varovalnega pasu javne ceste) Zakona o cestah (ZCes-1, Ur. list RS, št. 109/10), mora investitor za izvajanje del zunaj varovalnega pasu javne ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

      Opomba: investitorji morajo pridobiti soglasje DARS d.d. tudi za vse posege izven varovalnega pasu AC/HC, ki bi lahko kakorkoli negativno vplivali na cesto, npr. melioracije, protipoplavni ukrepi, zadrževalniki, izkopi, ipd.

       

    4. DARS d.d. izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
    5. Pri pripravi OPN je potrebno upoštevati in v tekstualnem delu OPN (Odlok) tudi navesti, da predlagatelj nameravane gradnje v varovalnem pasu in vplivnem območju AC/HC nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

      DARS d.d. ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti kot posledice hrupa, vibracij, onesnaženosti zraka in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo zaradi obratovanja ceste in so lahko posledica prihodnjega razvoja prometa na AC/HC.

      DARS d.d. oz. upravljavec AC/HC ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oz. za območja spremenjene rabe prostora v varovalnem pasu in vplivnem območju AC/HC.

    6. V varovalnem pasu in vplivnem območju AC/HC je treba načrtovati takšno namensko rabo in podrobnejšo namensko rabo prostora, da gradnja objektov in dopustne dejavnosti znotraj opredeljenih območij, ne bodo negativno vplivale na cesto in hkrati zaradi prihodnjega prometa na AC/HC na načrtovane dejavnosti dokazano ne bo nobenih negativnih vplivov.

      Navedeno pomeni, da se v varovalnem pasu ne načrtuje podrobnejša namenska raba oz. objekti in dejavnosti, za katere je potrebno zagotavljati povečano stopnjo varstva pred hrupom, onesnaženostjo zraka zaradi prometa in pred vibracijami.

    7. Pri AC/HC, ki so bile v prostor umeščene na podlagi lokacijske dokumentacije je pri pripravi OPN potrebno upoštevati cestni svet AC/HC (izvedeno stanje). Območje AC/HC se v grafičnem delu OPN prikaže kot svoja/samostojna enota urejanja prostora (EUP) s podrobnejšo namensko rabo prostora PC (površine cest). V izvedbenem delu OPN se za EUP določi ustrezne prostorske izvedbene pogoje (PIP), ki bodo zagotavljali nemoteno izvedbo rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC/HC, njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi. Prostorske izvedbene pogoje je do pridobitve mnenj k predlogu OPN potrebno uskladiti z DARS d.d.
    8. Za AC/HC, ki so bile v prostor umeščene na podlagi državnega lokacijskega/prostorskega načrta se državni lokacijski/prostorski načrti navedejo v tekstualnem delu OPN (Odlok). V grafičnem delu OPN se območje veljavnih državnih lokacijskih/prostorskih načrtov prikaže skladno s 7. priporočili in pojasnili Ministrstva za okolje in prostor (dopis MOP št. 35001-161/2009, z dne 28.7.2009, ki je bil posredovan vsem občinam v RS).

      Opomba: Območje DLN/DPN se prikaže v prikazu območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, prav tako se prikaže v prikazu območij enot urejanja prostora in prikazu javne gospodarske infrastrukture in opiše v tekstualnem delu OPN (med prostorske izvedbene pogoje). Namenska raba prostora se za območje DLN/DPN prikaže po načelu pretežnosti glede na načrtovano prostorsko ureditev, torej se za DLN/DPN, s katerimi se načrtujejo ceste, kot podrobnejša namenska raba določi površine cest (PC).

    9. Potrebno je upoštevati obstoječe AC/HC (izvedeno stanje – projekt izvedenih del/PID). Podatke o izdelani projektni dokumentaciji za AC/HC se pridobi pri DARS d.d. Želeno gradivo se pridobi v arhivu DARS d.d. Celje ali v arhivu Direkcije RS za infrastrukturo v Ljubljani.
    10. Vse rešitve morajo biti situativno in višinsko prilagojene AC/HC, njihovim spremljajočim objektom in prometnicam ter vgrajeni komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi.
    11. Pred pričetkom izdelave OPN se pri DARS d.d. preveri ali DARS d.d. na območju občine načrtuje kakršne koli novogradnje oz. razširitve in rekonstrukcije obstoječih cestnih odsekov ter kakšne druge ureditve v pristojnosti DARS d.d.
    12. Pri pripravi OPN je potrebno upoštevati in v tekstualnem delu OPN (Odlok) tudi navesti, da je potrebno upoštevati bodočo širitev AC/HC, to je minimalno 10,00 m od roba cestnega sveta obojestransko. V izvedbenem delu OPN je ustreznost odmikov načrtovanih ureditev od cestnega sveta potrebno predhodno preveriti pri DARS d.d.
    13. Podatke (tudi v aktivni obliki) o veljavnih državnih prostorskih načrtih in državnih prostorskih načrtih v pripravi za področje cestne infrastrukture, se pridobi na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/
    14. Nosilec urejanja prostora s področja načrtovane državne cestne infrastrukture je Ministrstvo za infrastrukturo.
    15. Načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DLN/DPN za AC/HC je mogoče le po predhodni uskladitvi z investitorjem oziroma upravljavcem AC/HC in pridobljenem Sklepu oz. soglasju Vlade RS, skladno z 43. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP, Ur.l. RS, št. 80/10 (106/10 popr.), spr. 57/12).
    16. Pri pripravi OPN je potrebno upoštevati in v tekstualnem delu OPN (Odlok) tudi navesti, da meteorna  in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC/HC in njenega cestnega sveta. Izvedba odvodnjavanja in novo načrtovane ureditve ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC/HC.
    17. Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi (npr. Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Ur. list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10).
    18. Križanje AC/HC s komunalnimi vodi je dopustno pod kotom od 45° do 135°, izven območja cestnih priključkov (Pravilnik o projektiranju cest, Uradni list RS, št. 91/05, 26/06 in 109/10 – ZCes-1).
    19. Pri pripravi OPN je potrebno upoštevati in v tekstualnem delu OPN (Odlok) tudi navesti, da je skladno z 78. členom (obveščanje in oglaševanje ob državni cesti) Zakona o cestah postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste prepovedano.
    20. Pri pripravi OPN je potrebno upoštevati in v tekstualnem delu OPN (Odlok) tudi navesti, da zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC/HC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
    21. Pri načrtovanju sprememb namenske rabe prostora oziroma pri umeščanju novih dejavnosti ob AC/HC je potrebno upoštevati tudi objekte za prehajanje prosto živečih živali preko AC/HC. Zaradi novih ureditev se pogoji za prehajanje živali preko AC/HC ne smejo bistveno poslabšati oz. prehajanje živali preko AC/HC ne sme biti onemogočeno.
    22. Pri umeščanju novih ureditev v varovalnem pasu AC/HC in njenih priključkih oziroma v njihovo bližino in z načrtovanjem podrobnejše namenske rabe prostora v okviru OPN ali OPPN, ki bi lahko zaradi svojega obsega oziroma predvidenega programa na tem območju generirale večje število novih vozil, kar bi lahko imelo za posledico poslabšanje prometnih razmer na AC/HC in priključkih že v sedanjem stanju oziroma v dolgoročnem obdobju 20-let, je potrebno, pred izdajo mnenj k predlogu OPN, pridobiti predhodno mnenje DARS d.d. o potrebnosti izdelave prometne preveritve oz. študije, kot obvezne strokovne podlage pri nadaljnjem načrtovanju teh ureditev. Obveznost glede izdelave prometne preveritve za določeno enoto urejanja prostora oz. območje za katerega je predvidena izdelava OPPN, je potrebno opredeliti v tekstualnem delu OPN (Odlok).
    23. Splošne smernice se upoštevajo tudi pri pripravi prostorskih aktov občin, na območju katerih so v načrtovanju oz. v gradnji odseki glavnih cest, za katere je v tej fazi pristojen DARS d.d. in bodo po končani gradnji predani v upravljanje drugim upravljavcem.
    24. H gradivu za pridobitev (prvega) mnenja je potrebno priložiti pregledne karte (tudi .shp format), na katerih bodo prikazane:
      1. vse pobude Občine in pobude posameznikov,
      2. vse spremembe namenske rabe prostora v stavbna zemljišča v strateškem delu OPN,
      3. vse spremembe podrobnejše namenske rabe prostora v izvedbenem delu OPN, vključno z označenimi območji, za katera je z OPN predvideva izdelava OPPN.
    25. Pri pripravi strokovne podlage v sklopu OPN za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč (TVKZ) se upoštevajo določila veljavnega Pravilnika, kar pomeni, da se iz območja TVKZ izloči: 
      1. območja sprejetih državnih prostorskih načrtov s področja cestne infrastrukture;
      2. območja državnih prostorskih načrtov v pripravi s področja cestne infrastrukture, če so v fazi:
  • potrjenega predloga najustreznejše variante,
  • osnutka državnega prostorskega načrta ali
  • predloga državnega prostorskega načrta;
    1. 10 metrov širok varovalni pas pri AC/HC, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče.
  • V vplivnem območju hrupa zaradi prometa AC/HC je za utemeljitev sprememb namenske rabe v strateškem delu OPN in sprememb podrobnejše namenske rabe za tiste dele izvedbenega dela OPN za katere je v kasnejši fazi predvidena izdelava OPPN, potrebno predložiti:
    1. karto obstoječega stanja hrupne obremenjenosti prikazano na podlagah obstoječe namenske oz. podrobnejše namenske rabe prostora (lahko kot posebna priloga v okviru prikaza stanja prostora, na način kot velja za prikaz ostalih varstvenih režimov).

      Razpoložljive podatke, ki imajo podlago v strateških kartah hrupa, ki se skladno z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) izdelujejo vsakih 5 let, lahko pripravljavec prostorskega akta pridobi pri pristojnem ministrstvu (Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje) ali pri DARS d.d. Informacija o razpoložljivih podatkih pa je objavljena tudi na spletnih staneh Agencije RS za okolje, Atlas okolja:

      http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

    2. karto prihodnjega stanja hrupne obremenjenosti, ki temelji na strokovnih podlagah (Ocena obremenitev s hrupom z upoštevanjem predvidenih sprememb prometa v 20-letnem planskem obdobju in vseh virov hrupa, ki bi lahko pomembno vplivali na obremenjenost s hrupom na obravnavanem območju, s predlogom protihrupnih ukrepov) in jih je potrebno priložiti gradivu za izdajo mnenja. Izračun prihodnjega stanja hrupne obremenjenosti se izdela na podlagi razpoložljivih podatkov o predvidenih spremembah/rasteh prometa v 20 letnem planskem obdobju, ki so objavljene na spletnih staneh DARS d.d. in/ali ministrstva pristojnega za promet. Do vzpostavitve baze podatkov izdelovalec prostorskega akta za razpoložljive podatke zaprosi DARS d.d.

      Ne glede na določila predhodnega odstavka, lahko kot podlaga za oceno prihodnjega stanja hrupne obremenjenosti služijo tudi že izdelane Strateške karte hrupa oziroma monitoring hrupa (v kolikor so podatki za območje, ki ga obravnava OPN, na razpolago), pri tem pa je potrebno upoštevati za en razred povečane obremenitve s hrupom, torej povečanje za 5 dB(A).

      Izdelava karte prihodnjega stanja hrupne obremenjenosti ni potrebna, v kolikor je iz karte obstoječega stanja razvidno, da načrtovane spremembe ne posegajo na območje, kjer je zaradi hrupa prometa na AC/HC presežena hrupna obremenjenost 45 dB(A) v nočnem času.

    3. karto stopenj varstva pred hrupom, ki mora biti za utemeljen prikaz načrtovane namenske rabe in podrobnejše namenske rabe prostora združena s karto prihodnjega stanja hrupne obremenjenosti iz predhodne b) točke.

      Na podlagi izdelanih kart iz točke a), b) in c) ter skladno z določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave OPN… (Ur. list RS, št. 99/07), se opredelijo ustrezna izhodišča in zasnova prostorskega razvoja na način, da:

  • Se v območju hrupa zaradi prihodnjega prometa AC/HC s podrobnejšo namensko rabo določijo območja, ki ne zahtevajo izvedbe protihrupne zaščite, zaradi povečane stopnje varstva pred hrupom, oziroma;
  • Za zaščito pred hrupom na območju hrupa, zaradi prihodnjega prometa na AC/HC, zadostuje izvedba pasivne protihrupne zaščite. Slednje načeloma izključuje določitev podrobnejše namenske rabe: 1. območja stanovanj, 2. območja centralnih dejavnosti, kjer je dovoljeno bivanje, 3. posebna območja – površine za turizem, 4. območja zelenih površin, 5. širitev območij površin razpršene poselitve, ter opredelitev ostale podrobnejše namenske rabe, ki bi zahtevala zaščito zunanjega okolja pred hrupom prometa z aktivno protihrupno zaščito.  
  • Načrtovanje območij podrobnejše namenske rabe kot so območja stanovanj in območja centralnih dejavnosti kjer je dovoljeno bivanje, je izjemoma dopustno, v kolikor gre za zgostitev obstoječe pozidave izven varovalnega pasu AC/HC in iz karte hrupne obremenjenosti in razmestitve v prostoru sledi, da dodatni ukrepi aktivne protihrupne zaščite za novo območje podrobnejše namenske rabe niso potrebni.
  • V primerih, ko se načrtuje podrobnejša namenska raba prostora, ki zahteva povečano stopnjo varstva pred hrupom in izvedbo aktivne protihrupne zašite, je potrebno z ustrezno strokovno podlago (Ocena obremenitev s hrupom za 20 letno plansko obdobje) dokazati izvedljivost in učinkovitost aktivne protihrupne zaščite. V prostorskem aktu je potrebno eksplicitno navesti, da je izvedba aktivne protihrupne zaščite za navedeno območje obveznost lokalnih skupnosti oz. investitorjev posegov na tem območju.
    1. Za utemeljitev sprememb podrobnejše namenske rabe, znotraj območja hrupa, zaradi prometa na AC/HC je, za tiste dele izvedbenega dela OPN za katere ni predvidena izdelava OPPN in za območja za katere se izdeluje OPPN, potrebno izdelati:
  • strokovno podlago Ocena obremenitev s hrupom z upoštevanjem predvidenih sprememb prometa v 20-letnem planskem obdobju in vseh virov hrupa, ki bi lahko pomembno vplivali na obremenjenost s hrupom na obravnavanem območju. Navedena strokovna podlaga je izhodišče za ustrezno načrtovanje podrobnejše namenske rabe prostora, umestitev objektov in dejavnosti ter preverjanje skladnosti načrtovanih ureditev.
  • Na podlagi Ocene obremenitev s hrupom mora biti v izvedbenem delu jasno razvidno kakšni so potrebni protihrupni ukrepi s katerimi se zagotovi, da predpisane mejne vrednosti ne bodo presežene in kdo je njihov investitor. Vsi potrebni ukrepi morajo biti določeni in prikazani v prostorskem aktu, s pojasnilom kako in kdaj bodo izvedeni.
  • V prostorskem aktu je potrebno eksplicitno navesti, da je izvedba aktivne protihrupne zaščite za navedeno območje obveznost lokalnih skupnosti oz. investitorjev posegov na tem območju.
    1. V primerih, ko je z izvedbenim delom OPN v kasnejši fazi predvidena izdelava OPPN znotraj območja hrupa zaradi prometa  AC/HC, je v tekstualnem delu OPN (Odlok) potrebno navesti, da je pri pripravi OPPN obvezno upoštevati smernice iz predhodne točke in pridobiti mnenje upravljavca AC/HC.

 

Zakonodaja:

Pri načrtovanju je med drugim treba upoštevati veljavno zakonodajo, predpise, pravilnike s področja prostorskega načrtovanja, gradnje cest, prometa in prometne varnosti  ter varstva okolja.

  • Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1, Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF)
  • Zakon o javnih cestah (ZJC-UPB1; Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09, 109/10 – ZCes-1 in 24/15 – ZCestn),
  • Zakon o cestah (ZCes-1; Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15),
  • Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO),
  • Zakon o graditvi objektov (ZGO-1; Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15),
  • Gradbeni zakon (GZ; Uradni list RS, št. 61/17),
  • Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12),
  • Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17),
  • Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1; Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09, 36/10, 106/10 – ZMV, 109/10 – ZCes-1, 109/10 – ZPrCP, 109/10 – ZVoz in 39/11 – ZJZ-E),
  • Uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 102/12, 35/15, 38/15, 78/15, 21/16, 52/16, 64/16 in 41/17),
  • Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04, 54/05 in 55/08),
  • Pravilnik o podrobnejših pogojih za določitev predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč ter o podrobnejši vsebini strokovnih podlag s področja kmetijstva (Uradni list RS, št. 55/17),
  • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13),
  • Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS št. 121/04), 
  • Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10),
  • Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Uradni list RS št. 10/12),
  • Tehnične smernice za graditev "TSG-1-005 Zaščita pred hrupom",
  • Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah prve faze zunaj območja MOL, za obdobje 2012–2017,
  • Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08, 65/08 – popr., 109/10 – ZCes-1 in 99/15, 46/17),
  • Pravilnik o preverjanju varnosti cestne infrastrukture in usposabljanju presojevalcev varnosti cest (Uradni list RS, št. 50/11, 4/17 in 20/17),
  • Ostale tehnične normative, standarde in predpise, ki urejajo področje cest.