Gradnja skozi zgodovino
Povezujemo za prihodnost.
Zgodovina gradnje avtocest
V nadaljevanju so predstavljeni gradbeni* odseki avtocest, hitrih cest in drugih državnih cest ali občinskih cest, ki so bile zgrajene ali rekonstruirane do leta 2018, in sicer:
- od leta 1970 do leta 1994 ter
- od 1.1.1994 do vključno leta 2017 v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA)
Do leta 1994 je bilo zgrajeno naslednje:
- štiripasovne avtoceste in hitre ceste: 146,6 km
- dvopasovne avtoceste: 59,1 km
Od leta 1994 je bilo zgrajenih skupno 540 km avtocest in hitrih cest ter drugih javnih cest skladno z nacionalnim avtocestnim programom.
* Gradbeni odsek predstavlja dolžino zgrajene trase vključno z začasnimi priključevanji na obstoječe omrežje cest in včasih tudi dodatno navezovalno cesto, ki je bila zgrajena v sklopu investicije posameznega gradbenega odseka. Dolžine gradbenih odsekov ni mogoče seštevati v dolžino kategorizirane ceste.
Zgodovina Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA)
Podlaga za začetek gradnje slovenskega avtocestnega sistema v 70-ih letih je bil Zakon o dolgoročnem programu za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest SR Slovenije v obdobju 1971-1985 (Republiška skupnost za ceste, 25.4.1973).
| Zakon je predvideval izgradnjo: | |
| Slovenike A1 Šentilj - Koper: | 62 km 4-pas |
| Slovenike A1 Šentilj - Koper: | 184 km 2-pas (etapna gradnja) |
| Kraške ceste A 13 Sežana -Fernetiči: | 15 km (etapna gradnja) |
| Vipavske ceste A14 Razdrto-Vrtojba: | 45 km (etapna gradnja) |
| Ilirike A2 Karavanke - Bregana: |
139 km 4-pas |
| Ilirike A2 Karavanke - Bregana: | 28 km 2-pas (etapna gradnja) |
| Ilirike A2 Karavanke - Bregana: | 16 km južna obvoznica Ljubljana |
| Cesta Macelj-Hajdina: | 18 km 2 pas (etapna gradnja) |
Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA) je z namenom zagotoviti ustrezne notranje povezave države, izboljšati prometno varnost, zagotoviti povezave s širšim evropskim prostorom in spodbuditi gospodarski razvoj (strateški cilji) ter zagotoviti in povečati neposredne ekonomske učinke, zmanjšati negativne prometne vplive na okolje, omogočiti širše gospodarske, socialne in turistične koristi in ohranjati že zgrajeno avtocestno omrežje (strukturni cilji), sprejel Državni zbor Republike Slovenije 15.11.1995 (objavljen v Ur.l. RS št. 13/96), Spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest (t.i. "rebalans") 23.4.1998 (Ur.l. RS št. 41/98), Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest pa 27.2.2004 (Ur.l. RS št. 50/04). Program je predvideval izgradnjo manjkajočih avtocest in cest ustreznega standarda v dveh osnovnih smereh:
- v smeri severovzhod - jugozahod od Šentilja na slovensko - avstrijski meji do Kopra (Mednarodni mejni prehod luka Koper) z odcepi do slovensko - italijanske meje pri Fernetičih in Vrtojbi ter slovensko - madžarske meje pri Pincah in Dolgi vasi, od Maribora proti Gruškovju na slovensko - hrvaški meji ter Postojne/Divače do Jelšan na slovensko - hrvaški meji;
- v smeri severozahod - jugovzhod od predora Karavanke na slovensko - avstrijski meji do Obrežja na slovensko - hrvaški meji.