Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Predor Karavanke – vzhodna cev

Izgradnja druge cevi predora Karavanke predstavlja pomemben nadaljnji korak k odpravi ozkega grla na področju cestnega prometa med Slovenijo in Avstrijo.

Projekt bo prispeval k razvoju celovitega cestnega omrežja ter izboljšal neposredno povezavo dveh koridorjev jedrnega omrežja TEN-T.

 

Osnovni podatki

V sklopu projekta je predvidena dograditev avtocestnega predora Karavanke, ki povezuje avtocesto A2 Karavanke–Obrežje v Republiki Sloveniji z avtocesto A11 Beljak–Karavanke v Republiki Avstriji. Z meddržavno pogodbo je določeno, da ta predor tehnično nadzirata in upravljata obe državi, Slovenija in Avstrija.

Predor Karavanke je mednarodni avtocestni predor, ki je del celovitega omrežja. V skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES o minimalnih varnostnih zahtevah za predore na vseevropskem cestnem omrežju je treba v sodelovanju z Republiko Avstrijo čim prej zagotoviti polni cestni profil med A2 in A11.

Državni prostorski načrt za slovensko stran predora Karavanke je bil sprejet na seji Vlade RS dne 30. 6. 2016 in objavljen v Uradnem listu RS št. 47/2016, veljati pa je začel 16. 7. 2016.

 

Tehnični elementi

Skupna dolžina vzhodne predorske cevi znaša 7.948 m, od tega bo predor na slovenski strani do meje z Republiko Avstrijo dolžine 3.546 m (3.446 m podzemne gradnje, 100 m galerije).

Projektna hitrost skozi predor bo po vzpostavitvi enosmernega prometa v obeh ceveh 100 km/h. Predvidena projektna hitrost za dvosmerni promet je 80 km/h.

V slovenskem delu predora bo zgrajeno 12 prečnikov, in sicer deset prečnikov za pešce oziroma prečnikov za intervencijska vozila v primeru nesreče ali požara v predoru ter dva prezračevalna prečnika v zgornjem delu predorske cevi. Zgrajene bodo tudi štiri odstavne niše, vsaka dolžine 112,50 m.

V okviru predora bodo izvedeni tudi novo podzemno zajetje karavanške vode ter dve odvodni cevi iz vodnega zajetja do vodovodnega jaška na južnem portalnem območju.

Predor bo opremljen s sodobno elektro-strojno opremo.

Projektirani normalni prečni profil predora znaša 10,00 m.

  • vozni pas: 2 x 3,50 m
  • robni pas: 2 x 0,35 m
  • vzdrževalni hodnik: 2 x 1,15 m
  • višina svetlega profila: 4,70 m

 

Premostitveni in podporni elementi

  • most M1 na avtocesti čez Savo Dolinko
  • nadomestni most M2 na lokalni cesti čez Savo Dolinko
  • začasni most M3 na dovozni cesti do avtocestne baze Hrušica čez Savo Dolinko
  • 2 podporna zidova
  • 1 oporni zid

 

Gradnja

Na portalnem območju je predvidena delna rušitev obstoječe portalne zgradbe ter dograditev novega dela portalnega objekta z galerijo in ventilatorsko postajo. Poleg tega so na območju portala predvidene cestne ureditve za potrebe interventne službe in zimsko službo ter izvedba pristajališča za helikopterje.

V prvi fazi bodo izvedena vsa potrebna gradbena dela v predoru in nato v naslednji fazi še elektro-strojna oprema predora. Po dokončanju in preusmeritvi prometa v novo cev je predvidena še sanacija obstoječe cevi predora.

Pri izvajanju izkopov za predor, pripadajoče objekte in ureditve bodo nastale določene količine viškov materiala, ki bodo odložene na predvidenih lokacijah odlagališč viškov materiala.

Poleg samega predora bo na slovenski strani v dolžini 620 m (NPP 15,24 m) dograjena še razširitev avtoceste A2 v štiripasovnico - med območjem od predorske cevi (galerije) do cestninske postaje. Predvidena dograditev avtoceste prečka reko Savo Dolinko in obstoječe prometnice, ki jih premosti z mostom M1 dolžine 165 m. Zaradi projektne hitrosti v predoru 100 km/h in cestninsko postajo na drugi strani je projektna hitrost tudi na celotnem vmesnem območju odprte trase avtoceste določena na 100 km/h.

Druge ureditve

Poleg navedenega so predvidene še ureditve cest na območjih lokacij odlagališč viškov materiala, prestavitve komunalno-energetske infrastrukture, ureditev ceste ter izvedba ukrepov ter infrastrukture ob cesti do vodohrana Presušnik, vodnogospodarske ureditve, zadrževalni bazen, čistilni objekti, krajinske ureditve obcestnega prostora in lokacij viškov izkopa itd.

V času gradnje in obratovanja je predvidena spremljava vplivov gradnje na okolje.

Za novogradnjo vzhodne cevi predora Karavanke ter novogradnjo druge polovice avtoceste je uporabljena tehnologija BIM (in sicer tako za fazo projektiranja kot tudi izvedbe).

 

Investicija v izgradnjo vzhodne predorske cevi avtocestnega predora Karavanke se bo financirala iz kredita, lastnih sredstev investitorja, sredstev Republike Slovenije ter sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE).

Zgodovina predora

Avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen leta 1991 in je do danes ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. Rudarska dolžina mednarodnega avtocestnega predora Karavanke znaša 7.864 metrov (od portala do portala pa 8.019 metrov), od tega je dolžina slovenskega dela predora 3.450 metrov. Prometu je bil predan le nekaj dni pred začetkom slovenske osamosvojitvene vojne, 1. junija 1991, dejansko pa je promet skozenj stekel 2. junija 1991.

Do leta 1991 so Karavanke predstavljale precejšnjo oviro za prometne povezave med zahodno in južno Evropo. Pred odprtjem avtocestnega predora Karavanke je osebni in tovorni promet potekal skozi karavanški železniški predor ali po cestah čez prelaze Podkoren, Jezersko in Ljubelj. V dobri četrtini stoletja obratovanja predora je skozi predor peljalo že krepko čez 50 milijonov vozil, promet pa vseskozi narašča. Ena cev, skozi katero je promet urejen dvosmerno, preprosto ni dovolj zmogljiva za sedanje prometne obremenitve, zato se z zastoji soočamo tudi takrat, ko v predoru ni nobenih del, nesreč ali drugih izrednih dogodkov. Do zastojev prihaja predvsem ob koncih tedna v glavni turistični sezoni, in sicer tako na slovenski kot avstrijski strani.

Dokumentarni film iz leta 1991, ki prikazuje gradnjo prve cevi predora Karavanke

Kronologija projekta

 

 

Vlada Republike Slovenije je leta 2016 za umestitev druge cevi predora Karavanke s pripadajočo avtocesto v prostor sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu. Družba DARS je po pridobitvi vseh potrebnih soglasij v začetku junija 2017 na Ministrstvo za okolje in prostor podala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vzporedno z izdelavo projektne dokumentacije (za izdelavo strokovnih podlag projektne dokumentacije za dograditev vzhodne cevi predora Karavanke so bile med drugim opravljene tudi geološke, geotehnične in hidrogeološke raziskave) je bil izdelan tudi investicijski program, ki ga je konec septembra 2017 potrdila komisija Ministrstva za infrastrukturo.

Ministrstvo za okolje in prostor je oktobra 2017 izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke in dograditev odseka avtoceste A2 med predorom Karavanke in priključkom Hrušica v štiripasovnico, ki je novembra postalo pravnomočno. DARS je decembra 2017 objavil razpis za graditelja druge cevi karavanškega predora. Ker je nekaj več kot polovica načrtovane predorske cevi na avstrijski strani, je razpis hkrati objavil tudi tamkajšnji avtocestni upravljavec ASFINAG GmbH. 

ASFINAG je po pravnomočno sklenjenem postopku javnega naročanja izbranega izvajalca uvedel v delo septembra 2018, medtem ko je na slovenski strani izbor graditelja predora zaradi pritožb neizbranih izvajalcev postal pravnomočen šele 22. januarja 2020. Družba DARS je z izbranim izvajalcem, turško družbo Cengiz Inşaat Sanayi Ticaret A.S. pogodbo o zgraditvi druge cevi predora podpisala 30. januarja 2020. Pogodbena vrednost znaša 98.547.623,89 evra brez DDV oziroma 120.228.101,15 evra z DDV, sklenjena je bila za predvideno 62-mesečno obdobje graditve in 10-letno obdobje garancijskih obveznosti. Pogodba med drugim določa, da mora izvajalec kot pogoj za veljavnost pogodbe naročniku dostaviti ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti do konca februarja 2020. S predložitvijo bančne garancije in ostalih zahtevanih dokumentov so bili izpolnjeni pogoji za uvedbo izvajalca v delo in v začetku marca 2020 je pričel teči pogodbeni rok, ki se izteče v začetku maja 2025. V ta rok je vključena tudi izvedba elektro-strojne opreme predora, za kar sta se obe slovenska in avstrijska stran že dogovorili, da razpis za izvajalca teh del za celoten predor izvede ASFINAG. Sicer pa je na slovenski strani potrebno med drugim dograditi še razširitev avtoceste A2 v štiripasovnico v dolžini 620 metrov, sestavni del nove polovice avtoceste pa bo tudi most čez Savo Dolinko v dolžini 165 metrov. Po odprtju nove cevi sledi predvidoma dveletna obnova stare, zato bo promet v tem času še vedno potekal po eni, vendar mnogo varnejši novi predorski cevi.

Investicijska vrednost projekta dograditve predora Karavanke vključno z manjkajočo polovico avtoceste ter vsemi potrebnimi ureditvami na slovenski strani (poleg gradbenih del, ki predstavljajo večino, vključuje še projektiranje, odkupe zemljišč in podobno) je v dokumentu Investicijski program za dograditev avtocestnega predora Karavanke (maj 2017, dopolnitve julij 2017) ocenjena v višini 151,6 milijona evrov (brez DDV in po tekočih cenah).

Slovenija in Avstrija sta julija 2017 za projekt izgradnje druge cevi predora na razpisu IPE – Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna sredstva (Slovenija v višini 7,95 mio EUR). Evropska komisija je namreč projekt prepoznala kot pomemben korak, ki bo prispeval k razvoju celovitega cestnega omrežja ter izboljšal neposredno povezavo dveh koridorjev jedrnega omrežja TEN-T. Odpravil bo ozko grlo na čezmejnem avtocestnem odseku ter hkrati zagotovil višjo stopnjo varnosti prometa skozi predor.

* Spodaj navedeno število vozil, ki so zapeljala skozi predor Karavanke, velja za obdobje od odprtja prve cevi, 1. junija 1991, do konca leta 2019.