Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

 

Trenutno stanje prometa

Na posnetkih videokamer lahko spremljate stanje prometa na širšem območju predora Golovec. Trenutno stanje na kamerah vidite po osvežitvi strani v vašem brskalniku. Posnetki se osvežujejo vsako minuto. Vir: promet.si

 

Zemljevid videokamer:

 

 
KAMERA 1: vzhodna obvoznica

A1/E57, Ljubljana - vzhodna obvoznica, Litijska - Malence

 

 

 

 
KAMERA 2: južna obvoznica

A1/A2/E70, Ljubljana – južna obvoznica, razcep Malence, vrtljiva kamera

 

 
KAMERA 3: dolenjska avtocesta

A2/E70, Ljubljana – Obrežje, predor Debeli hrib – razcep Malence, vrtljiva kamera

 

Pričakovani zastoji

Med obnovo predora Golovec, od 15. marca do 23. maja 2021, pričakujemo močno povečan promet na celotni ljubljanski obvoznici ob delovnikih med 7. in 9. uro zjutraj ter med 15. (ob petkih že 14.30) in 17. uro popoldne. Zato v tem času priporočamo izbiro alternativnih poti ali načrtovanje vožnje izven tega časa.

V dogovoru s Slovenskimi železnicami omogočamo vsem potnikom železnic v času obnove predora Golovec 50-odstotni popust pri nakupu enosmernih in povratnih vozovnic na relacijah Ljubljana–Novo mesto ter Ljubljana–Kočevje (več informacij).

 

 

Omilitveni ukrepi

Zaradi pričakovanega močno povečanega prometa na celotni ljubljanski obvoznici med jutranjimi in popoldanskimi prometnimi konicami so DARS, Ministrstvo za infrastrukturo ter Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru pripravili ukrepe za spodbujanje alternativnih oblik mobilnosti. Ključen omlitiveni ukrep je uvedba 50-odstotnega popusta ob nakupu enkratnih vozovnic za vlak na relacijah Novo mesto–Ljubljana in Kočevje–Ljubljana. Za spodbujanje aktivne mikromobilnosti je upravitelj ljubljanskega sistema za izposojo koles BicikeLJ poskrbel za frekventnejše zagotavljanje koles na glavni železniški postaji ter v bližini postajališč Rakovnik in Vodmat. K razbremenitvi avtomobilskega prometa na območju Ljubljane in sosednjih občin pomembno prispeva tudi razvejana avtobusna mreža Ljubljanskega potniškega prometa.

 

 

Predor Golovec leži na vzhodni ljubljanski obvoznici, na odseku avtoceste A1 med Bizovikom (Litijska cesta) in razcepom Malence. Na južni strani predora Golovec se v razcepu Malence križata avtocesti A1 Šentilj–Srmin in A2 Karavanke–Obrežje, kar pomeni, da skozi predor poteka tranzitni promet iz smeri Primorske in Dolenjske proti Štajerski ter obratno, hkrati pa lokalni promet v južni oziroma severni del mesta.

Promet skozi predor je stekel v letu 1999. Predor je bil vseskozi redno vzdrževan, medtem ko obsežnejših obnovitvenih posegov ni bil deležen. Število težkih tovornjakov, ki vozijo skozi predor Golovec, je vseskozi raslo: če ga je še leta 2000 v obe smeri dnevno prevozilo v povprečju 600 težkih tovornjakov, ga je leta 2013 že več kot 3300, v letu 2019 pa že skoraj 4900 na dan. Če bo v prihodnosti sprejeta odločitev o prepovedi tranzitnega tovornega prometa po severni ljubljanski obvoznici, bo to še bolj obremenilo voziščno konstrukcijo predora, ki mora zato ustrezati novim prometnim obremenitvam.

Po več kot dveh desetletjih uporabe predora so v njem že vidne poškodbe, ki so posledica obrabe predora in specifičnih lastnosti terena, zlasti prodiranja hribinske vode skozi talni obok predora. Celovito sanacijo predora bo družba DARS izkoristila tudi za ureditev prezračevanja ter nadgradnjo razsvetljave in drugih varnostnih sistemov ter s tem izboljšala varnost v predoru.

Severna stran predora Golovec

Glavni cilji sanacije in nadgradnje predora Golovec:

  • rešitev problema prodiranja hribinske vode v voziščno konstrukcijo,
  • izvedba nove voziščne konstrukcije,
  • sanacija opleska notranje betonske obloge predora,
  • sanacija nastalih razpok v predoru in na portalu, 
  • izdelava kabelske kanalizacije za potrebe napajanja in krmiljenja ventilatorjev, 
  • nadgradnja pogonske centrale ter 
  • nadgradnja varnostnih sistemov in razsvetljave.

Časovnica del

 

Po uspešno zaključeni sanaciji in nadgradnji zahodne cevi v poletnih mesecih leta 2020 je jeseni sledila zamenjava razsvetljave v pokritem vkopu Strmec, letos pa je na vrsti za sanacijo in nadgradnjo še vzhodna predorska cev. Vzhodna cev bo zaradi gradbenih del, ki bodo potekala 24 ur na dan in vse dni v tednu, zaprta predvidoma od sredine marca do druge polovice maja letos.

Predvidena dela v letu 2021 (vzhodna predorska cev):

  • 13. in 14. marec: postavitev zapore;
  • 15. marec–16. maj: dela v zahodni cevi predora, ki bo v času del zaprta za ves promet;
  • 17. maj–23. maj: namestitev ventilatorjev, kalibracija in meritve prezračevanja, testiranje elektro-strojne opreme.

 

 

 

 

 

 

 

Galerija fotografij obnove vzhodne cevi

Južna stran predora Golovec

Potek prometa v času del

Na povprečen delovni dan se je v letu 2019 med 6.30 in 8.30 uro skozi predor Golovec v smeri Bizovika peljalo 7230 vozil, v popoldanski konici pa se je v letu 2019 med 14.45 in 16.45 uro skozi predor Golovec v obratni smeri, proti Malencam peljalo 7762 vozil. Zato je bila posebna pozornost namenjena iskanju najustreznejšega tipa zapore, ki se bo izvajala pod popolno zaporo ene predorske cevi (leta 2020 zahodna in leta 2021 vzhodna predorska cev).

Izdelano je bilo mikroskopsko modeliranje, s katerim se je simuliral promet pri različnih tipih zapor v območju razcepa Malence. Izvedena je bila tudi mezoskopska simulacija, s katero se je obravnaval promet v času zapore na širšem območju ljubljanskega obroča in vpadnih cest. Na podlagi navedenih simulacij se je kot najustreznejši izkazal tip zapore 2+1 (z menjavanjem: zjutraj dva pasova v smeri od juga proti severu in en pas v nasprotni smeri, popoldne pa obratno). Vendar pa je pričakovati tudi zastoje, še posebej v prometnih konicah in v smeri, kjer bo promet potekal samo po enem pasu. Voznike naprošamo za strpnost in previdnost za volanom ter jim svetujemo, da se pravočasno pozanimajo o stanju na cestah. 

Med zaporo ene od cevi bo promet po sosednji cevi dovoljen samo za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase (torej le za t. i. vinjetna vozila), preostala bodo morala uporabiti druge dele obroča. S tem bo, poleg večje pretočnosti, zagotovljena predvsem večja varnost prometa v odprti cevi, kjer bo promet potekal dvosmerno.

Za zagotavljanje večje pretočnosti prometa skozi predor v času zapore je bil konec pomladi 2020, pred začetkom glavnih gradbenih del v zahodni cevi, preurejen križni prehod z ene polovice avtoceste na drugo na južni strani predora. Prejšnje stanje je zaradi velike višinske razlike med levo in desno polovico avtoceste dopuščalo varen prehod le pri manjših hitrostih. Z novo rešitvijo lahko hitrost vožnje čez križni prehod dosega 60 km/h, kolikor bo tudi predpisana omejitev hitrosti skozi celotno območje spremenjene prometne ureditve zaradi del.

   

 

Osnovni podatki o projektu

POGODBA

Sanacija voziščne konstrukcije z nadgradnjo elektro strojne opreme vzhodne in zahodne cevi predora Golovec ter zamenjava obstoječe razsvetljave v pokritem vkopu Strmec (sklenjena 8. 4. 2020, veljati je začela konec aprila 2020, ko je pogodbeni izvajalec dostavil zahtevano bančno garancijo za dobro izvedbo del).

NAROČNIK DARS d.d.
INŽENIR DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o.
PROJEKTANTSKO PODJETJE

J. V. (joint venture / skupni nastop) ELEA iC d.o.o., IRGO Consulting d.o.o., Geoportal d.o.o. in IBE d.d.

IZVAJALEC

KOLEKTOR CPG d.o.o. (pogodbeno nominirani podizvajalci: Riko d.o.o., Tenzor d.o.o., MGEN d.o.o., Guste Zidine d.o.o., Histeh d.o.o., GP Krk d.d., CVP d.o.o., DELTABLOCK, d.o.o. in Elektro Ljubljana, d.d.)

VREDNOST POGODBENIH DEL 8.556.648,62 EUR brez DDV oz. 10.439.111,32 EUR z DDV.
ROK IZVEDBE
  • sanacija zahodne cevi: poleti 2020
  • sanacija vzhodne cevi: spomladi 2021

Obseg glavnih del

 

Problem prodiranja hribinske vode

Ključni problem predstavlja hribinska voda, ki prodira skozi talni obok predora, zaradi česar se pojavljata nasičenost z vodo med sloji voziščne konstrukcije ter zamakanje vozišča na stikih in dilatacijah. Posledice zastajanja vode so poškodbe vozišča in zmanjšanje prometne varnosti. Voda v voziščni konstrukciji zaradi kapilarnega dviga močno navlažuje tudi notranjo betonsko oblogo predora, kar povzroča odstopanje stenskega opleska. Dodatno poslabšuje stanje še prisotnost soli s cestišča, ki povečuje tveganje za nastanek korozije armature v betonu predora.

Problematika prodiranja hribinske vode skozi talni obok se bo reševala z izvedbo drenažnega sloja pod voziščno konstrukcijo, ki ima v kombinaciji z zbirnimi drenažnimi cevmi funkcijo zbiranja talne vode pod voziščno konstrukcijo in njeno odvajanje iz predora. Za izvedbo drenažnega sloja se bo v celoti odstranila obstoječa voziščna konstrukcija. Poseglo se bo tudi v polnilni beton, saj je treba za zagotovitev odtekanja vode v zbirne drenažne cevi izvesti prečni nagib polnilnega betona in poglobitev za vgradnjo zbirnih drenažnih cevi. Z izvedeno sanacijo bo obstoječe betonsko vozišče, ki je bilo na nekaterih odsekih v preteklih letih že urgentno sanirano, nadomeščeno z asfaltnim voziščem.
 

 

Prečni prerez predora – obstoječe stanje; vir: PZI projekt, januar 2016

 

Prečni prerez predora – novo stanje; vir: PZI projekt, januar 2016