V letošnje testiranje evropskih predorov Euro Tap sta bila vključena tudi dva slovenska predora, Trojane in Ljubelj. Trojanski predor je prejel najvišjo oceno »zelo dobro« in se med skupno 52 ocenjevanimi predori v 14 evropskih državah uvrstil na 5. mesto, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Nekaj več kot dve petini predorov (22) je v okviru letošnjega ocenjevanja prejelo oceno »zelo dobro«, devet si jih je prislužilo oceno »dobro«, med njimi tudi predor Ljubelj, osem »zadovoljivo«, pet »zaskrbljujoče«, osem predorov pa je bilo ocenjenih z najslabšo oceno »pomanjkljivo oziroma zelo slabo«. Vska četrti skupno 52 testiranih predorov je torej prejel slabo oceno.

Najbolje se je odrezal španski predor na cesti M 12, ki vodi na madridsko letališče Barajas. Na drugo mesto se je uvrstil hrvaški predor Grič pri Peručcu na cesti A1 Zagreb - Split, sledita mu nemška predora Hochwald pri Suhlu na cesti A 71 med Erfurtom in Schweinfurtom in Aubing na cesti A 99, obvozni cesti okrog Munchna.

Najslabše se je odrezal italijanski predor Segesta v bližini Calatafimija na cesti A 29 med Palermom in Trapanijem na Siciliji. V osemletnem ocenjevanju predorov je dobil med vsemi doslej ocenjenimi predori najslabšo oceno. "Posebnost" predora je, da nima vgrajenega prezračevalnega sistema.

Za vsak predor ocenjevalci ugotovijo tudi varnostno tveganje. V trojanskem predoru je bila tveganost označena za srednjo, predvsem zaradi velikega, 25-odstotnega deleža tovornjakov v predoru in ker ni omejitve za prevoz nevarnih snovi. Ocenjevanje je sicer pokazalo, da evropski predori zagotavljajo vedno večjo varnost, kljub boljšemu stanju pa je še vedno precej predorov, ki niso obnovljeni.

Teste so od 9. januarja do 9. marca opravili strokovnjaki družbe DTM (Deutsche Montan Technologie). Test poteka tako, da upravljavci predora prejmejo vprašalnik z vprašanji o lastnostih predora, nato pa se preverijo vsi podatki, pregleda dokumentacija in preveri delovanje naprav v predoru.

Euro Tap je sicer oznaka za evropski program za ocenjevanje predorov, ki ga izvaja nemški avtomobilski klub ADAC v sodelovanju z drugimi nacionalnimi avtomobilskimi klubi, med njimi tudi slovenskim. Projekt je vreden skoraj 4,2 milijona evrov, od tega EU prispeva 1,5 milijona evrov.

V lansko ocenjevanje predorov so bili vključeni trije slovenski predori, in sicer Dekani, Kastelec in Karavanke. Predora Dekani in Kastelec sta bila ocenjena z najvišjo oceno "zelo dobro" in sta se med 49 ocenjevanimi evropskimi predori uvrstila na 4. in 5. mesto. Predor Karavanke, ki kot enocevni predor ne more dobiti najvišje ocene, je dobil oceno "zadovoljivo". Lani je bilo v ocenjevanje zaobjetih skupno 49 evropskih predorov, od katerih je 41 prejelo ocene "zelo dobro", "dobro" ali "zadovoljivo", osem pa oceno "zaskrbljujoče" ali "pomanjkljivo".