Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Zimska služba 2023–2024

15.11.2023

Uradno izvajanje cestne zimske službe je od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma takrat, ko je lahko zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica, nizke temperature) ogrožen normalen potek prometa. V tem obdobju se voznice in vozniki lahko odpravimo na pot s svojimi vozili le z obvezno zimsko opremo, ta pa je obvezna tudi v primeru, da zimske razmere nastopijo pred ali po uradnem izvajanju zimske službe.

 

Zimska služba

 

V družbi DARS, ki vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest, 148 km priključkov, 22 km razcepov in 51 km drugih cest, smo pripravljeni na letošnjo zimo. Za prevoznost in varnost na slovenskih avtocestah bo v vseh izmenah skrbelo 470 sodelavcev, vzdrževalcev avtocest in hitrih cest, z okoli 200 tovornimi in specialnimi delovnimi vozili, opremljenimi s plugi in posipalci.

Za namene posipanja cestišča smo zapolnili skladišča soli v naših avtocestnih vzdrževalnih bazah ter silose ob avtocestnem križu, kjer je trenutno na razpolago skupno okoli 19.400 ton soli. Na zalogi je trenutno tudi 507.000 litrov kalcijevega klorida za preprečevanje nastanka poledice.

Po podatkih Agencije RS za okolje je bila zima 2022–2023 nadpovprečno topla, nadpovprečno namočena in podpovprečno osončena. Ne glede na to smo v obdobju med novembrom 2022 in aprilom 2023 83 dni izvajali preventivno posipanje, 21 dni plužili cestišča na posameznih odsekih avtocest in hitrih cest ter izvedli dve dvodnevni zimski akciji na območju celotnega avtocestnega omrežja. Za namene posipanja cestišča smo porabili 21.900 ton soli (v zimi 2021–2022 19.198 ton) ter 309.000 litrov kalcijevega klorida (v zimi 2021–2022 433.821 litrov).

 

 

Napotki za vožnjo v zimskem času

Kako voziti pozimi? Na splošno pozimi vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti in čim manj sunkovito. Med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni. V zimskih razmerah so še posebej pomembne vozniška kultura, etika in solidarnost.
Med »ABC« vožnje v zimskih razmerah sodijo naslednja osnovna pravila, ki jih velja upoštevati:

  • rahlo in postopno zaviranje z večkratnim pritiskom na stopalko,
  • hitrost vozila zmanjšamo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča,
  • povečajmo varnostno razdaljo,
  • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito,
  • izberimo ustrezno prestavno razmerje (premajhna moč na pogonskih kolesih lahko zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje ali zdrs vozila),
  • od doma se odpravimo prej kot običajno.

Voznike opozarjamo, da je prehitevanje plugov prepovedano, poleg tega pa tudi zelo nevarno. Nestrpnost se ne izplača. Tisti, ki vozi prehitro, namreč tvega nesrečo. Tisti, ki prehiti plug, pa bo zaradi stanja ceste moral voziti še počasneje, ker cesta pred njim še ni očiščena.

 

Priprava vozila

K varnejši vožnji v zimskih razmerah vsekakor pripomore tudi dobra priprava motornega vozila na zimo. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči velja občasno preveriti kar celotno kondicijo vozila. Ko smo že pri lučeh: dnevne luči, ki se samodejno prižgejo ob zagonu motorja, imajo pri marsikaterem avtomobilu pomanjkljivost, da svetijo le spredaj, zadaj pa ne. Zato jih velja – zlasti pri zmanjšani vidljivosti – vklopiti. Odgovoren voznik bo to takoj storil, ne škodi pa dodatno opozoriti. Pametno je, da z zimsko opremo vozila prehitimo prve snežinke. Le z ustrezno opremljenim vozilom bomo varni v prometu ter nam bodo znanje in izkušnje lahko primerno koristile.

Kaj preveriti? Pred zimo v avtomobilu naj mehanik preveri:

  • obrabljenost pnevmatik, morebitne poškodbe in tlak,
  • akumulator in kabelske priključke,
  • gostoto, raven in odpornost hladilne tekočine proti zmrzovanju,
  • sistem za dovod zraka v vozilo (ne sme biti tujkov),
  • ogrevanje, odroševanje in odmegljevanje stekel,
  • napravo za odvajanje izpušnih plinov,
  • nivo olja v motorju,
  • sistem za dovod goriva in filter za gorivo (še posebej pri dizelskih motorjih) in
  • učinkovitost ogrevalnih sveč.

Zavorna pot letne pnevmatike je lahko v zimskih razmerah dvakrat daljša od zavorne poti zimske pnevmatike. Uporaba zimskih pnevmatik je zato nujna. 

 

In kaj lahko storimo sami? Pozimi naj bo v vozilu vedno nekaj toplega – rokavice, odeja in seveda dobro strgalo za led ter manjša snežna lopata. Ne pozabimo na nove metlice brisalcev, z drsanjem po zaledenelem vetrobranskem steklu jih bomo povsem izrabili. Stara ljudska modrost pravi, da pred zimo tesnila vrat namažemo z glicerinom, da ne bodo vrata zamrznila, ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika pa občasno namažimo z WD 40. Prav tako preverimo količino vode v posodi za močenje vetrobranskega stekla ter jo napolnimo s sredstvom proti zmrzovanju. Ker se med vožnjo pozimi temperatura še bolj zniža, s sredstvom proti zmrzovanju ne varčujemo.

Predvsem pa se nikamor ne odpravimo brez goriva! V vozilu naj bo pozimi ali v zimskih razmerah v posodi za gorivo najmanj 50 odstotkov goriva, da se lahko ogreva notranjost vozila tudi, če pride do zastoja in s tem do morebitnih težav z oskrbovanjem. Verjemite, nihče ne želi zmrzovati v prometnem zamašku.

Vožnja v zimskih razmerah od voznikov zahteva veliko več zbranosti, sposobnosti predvidevanja in izkušenj ter poznavanja dinamike vožnje kot vožnja v dokaj nezahtevnih, kopnih razmerah. November, ki nas počasi že pripravlja na neusmiljene razmere na slovenskih cestah, je zadnji čas, da se vozniki pripravimo na obdobje, ko bomo morali biti za volanom skrajno zbrani. To je že sicer nujno, a so razmere v zimskih mesecih še bolj neizprosne.
 

Nazaj