Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Dokončan dolenjski avtocestni krak

30.06.2010


Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) je danes predala prometu avtocestna odseka Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje. Dolenjska avtocestna odseka mimo Trebnjega in Mirne Peči, skupaj dolga 14,8 kilometra, delno financira tudi Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Skupna investicijska vrednost obeh odsekov znaša po investicijskem programu 224,71 milijona evrov, pomemben delež te vsote predstavljajo predvidena nepovratna sredstva evropskega kohezijskega sklada. DARS d.d. predaja prometu dolenjska avtocestna odseka v skladu tako s pogodbenimi roki z izvajalci del, kakor tudi letošnjim planom razvoja in obnavljanja avtocest, po katerem bosta odseka odprta za promet do začetka letošnje glavne turistične sezone. Novozgrajena avtocesta bo razbremenila obstoječo hitro cesto H1, saj bo prevzela ves tranzitni promet, povečala prometno varnost, izboljšala pogoje življenja prebivalcev in poslovanja gospodarstva.

Avtocestna projekta Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje delno financira tudi EU iz Kohezijskega sklada v okviru potrjenega Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v okviru nove finančne perspektive za programsko obdobje 2007–2013. Evropska komisija je sredi tega meseca že izdala sklep o sofinanciranju avtocestnega projekta Pluska–Ponikve v višini 53,2 milijona evrov, od tega je bilo na račun DARS d.d. kot upravičenca sredstev danes že nakazano prvo povračilo v višini 28,4 milijona evrov. Vloga za pridobitev nepovratnih sredstev za projekt Ponikve–Hrastje pa je v postopku potrjevanja; zanj je iz kohezijskega sklada predvideno črpanje približno 34 milijonov evrov.

Z novo avtocesto med Plusko in Hrastjem, ki sodi v osnovni del Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, je v celoti dokončan dolenjski avtocestni krak med Ljubljano in Obrežjem v skupni dolžini približno 105 kilometrov.

 

 

 

 

 
Potem ko je vlada, po več kot desetletnem umeščanju trase avtoceste mimo Trebnjega in Mirne Peči v prostor, sredi leta 2006 sprejela uredbi o državnem lokacijskem načrtu za odseka avtoceste Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje, so bile sredi leta 2007, po predhodno opravljenih delih v zvezi s projektiranjem, odkupi zemljišč, izvedbo postopkov javnega naročanja oddaje del ipd., sklenjene prve izvajalske pogodbe in na javnih razpisih izbrani graditelji so začeli proti koncu leta 2007 graditi viadukt Dole in predor Leščevje, v začetku leta 2008 pa so stekla tudi glavna gradbena dela na trasi in drugih objektih avtocestnega odseka Pluska–Ponikve, v drugi polovici leta 2008 pa tudi glavna gradbena dela na odseku Ponikve–Hrastje. 
 
 

Izvajalci so v sklopu graditve obeh odsekov izkopali približno 3,7 milijona prostorninskih metrov materiala, ki so ga, skupaj z dodatnimi približno 300.000 prostorninskimi metri, v celoti porabili za graditev nasipov.
Novozgrajena avtocesta bo predana prometu kot sodobna štiripasovna avtocesta v normalnem prečnem profilu, z odstavnima pasovoma, ter priključkom Trebnje vzhod.

Priključek Trebnje zahod bo predan prometu predvidoma do konca septembra letos, skupaj s priključkom Mirna Peč in mirnopeško navezavo, ki sta umeščena v prostor proti koncu odseka Ponikve–Hrastje.

Poznejša dograditev in predaja prometu omenjenih priključkov je predvsem posledica njunih lokacij; prvi »povozi« obstoječo hitro cesto H1, kjer je potrebno na lokaciji sedanje hitre ceste še nadgraditi nasip, zgraditi krožišče ter priključek na regionalno cesto, ravno tako pa je na zadnjem delu manjkajočega dela trase dolenjske avtoceste, od priključka Mirna Peč proti Hrastju, med drugim potrebno porušiti še dva nadvoza nad obstoječo hitro cesto H1 ter urediti tri nivojska križanja, izvajalec pa gradi še cestno navezavo Mirne Peči na avtocesto. Omenjenih del ni mogoče izvajati pod prometom na sedanji hitri cesti H1, zato jih bodo izvajalci opravili po predaji prometu novozgrajene avtoceste. Da bi bil promet čim manj oviran na vzporednih državnih cestah, bodo izvedena na obstoječi hitri cesti H1 v več fazah, saj bodo posamezni deli te ceste med izvedbo teh del zaprti za promet, obvoz pa bo urejen prek regionalnih cest, kakor tudi novozgrajene avtoceste in avtocestnih priključkov:

• v obdobju od predaje novozgrajene avtoceste prometu in predvidoma do konca septembra 2010 bo zaprt odsek obstoječe hitre ceste H1 med Plusko in obstoječim priključkom Trebnje ter odsek hitre ceste med krožiščem na hitri cesti H1 in Hrastjem. Promet z avtoceste bo v tem obdobju potekal prek priključka Trebnje vzhod in začasnega krožišča na hitri cesti (v Ponikvah). V tem obdobju bo izvajalec del dogradil priključka Trebnje zahod in Mirna Peč;

• med predvidoma koncem septembra in koncem leta 2010 bo nato zaprt odsek hitre ceste med priključkom Trebnje na obstoječi hitri cesti in počivališčem Poljane, za promet pa bost odprta priključka Trebnje zahod in Mirna Peč. V tem obdobju bodo opravljena dela na priključku Trebnje vzhod (dvig krožišča na projektirano niveleto), izveden bo priključek na obstoječo hitro cesto H1 v Ponikvah ter dokončano krožišče na hitri cesti v sklopu Mirnske navezave.

V sklopu avtocestnega projekta Pluska–Ponikve–Hrastje, katerega investicijska vrednost po stalnih cenah s konca leta 2006 in brez stroškov financiranja, kakor omenjeno, znaša nekaj manj kot 225 milijonov evrov, je načrtovanih skupno 20 objektov, od tega 16 na trasi avtoceste.

Med njimi so na odseku Pluska–Ponikve (7,6 km), katerega investicijska vrednost je ocenjena na 129,67 milijona evrov (po stalnih cenah iz decembra 2006 in brez stroškov financiranja): dvocevni dvopasovni predor Leščevje (desna cev, gledano v smeri Novega mesta, 386 m, leva cev 383 m), viadukt Ponikve (desna polovica 303 m, leva 312 m), viadukt Trebnje (177 m), štirje podvozi, podhod, nadhod, trije nadvozi.

Na odseku Ponikve–Hrastje (7,2 km), katerega ocenjena investicijska vrednost zanaša 95,04 milijona evrov (po stalnih cenah iz decembra 2006 in brez stroškov financiranja), pa viadukt Dole (307 m), pet podvozov, nadvoz ter v sklopu mirnopeške navezave tudi pokriti vkop (133 m).

Na odseku Pluska–Ponikve je predviden tudi obojestranski bencinski servis. Počivališče Dul je locirano južno od trase avtoceste, torej ob smernem vozišču proti Novemu mestu, na njem pa bodo bencinski servis s pripadajočo dejavnostjo ter parkirišče s prostorom za počitek in rekreacijo. Spremljajoči objekt Grm leži severno od trase avtoceste, ob smernem vozišču proti Ljubljani, v bližini naselja Grm.

Na njem bodo ravno tako bencinski servis s pripadajočo dejavnostjo ter parkirišče s prostorom za počitek in rekreacijo. Izvajalec je v sklopu graditve avtoceste na območju počivališča izvedel spodnji ustroj, nadaljnja dela bodo v pristojnosti najemnika. Obojestransko avtocestno počivališče bo, potem ko ga bo DARS d.d. prek javnega razpisa oddal najemniku, ta zgradil in predal uporabnicam in uporabnikom avtoceste predvidoma proti koncu prihodnjega leta.

DARS d.d. bo cestnina za novozgrajenih skoraj 15 kilometrov dolenjske avtoceste vozilom nad 3,5 tone največje dovoljene mase zaračunaval na obstoječi čelni cestninski postaji Dob, za kar je vlada že izdala spremembo uredbe o cestninskih cestah in cestnini.

Investitor graditve odsekov Pluska–Ponikve in Ponikve–Hrastje je Republika Slovenija, v njenem imenu je naročnik DARS d.d.. Odsek so gradili SCT d.d., Primorje d.d., Kraški zidar d.d., Vegrad d.d., CPL d.d., CGP d.d., CMC d.d., Gradis skupina G d.d. in Iskra sistemi d.d..

Nadzor nad izvedbo del je opravljal DDC svetovanje inženiring, d.o.o.. Odgovorni vodja projekta je bil Projektivni atelje – Nizke gradnje d.o.o., skupaj z več odgovornimi projektanti za posamezna področja, kontrolo kakovosti sta opravljala Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Gradbeni inštitut ZRMK.

DARS d.d. je od začetka uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA) v letu 1994 do danes, skupaj z manjkajočima odsekom dolenjske avtoceste, predal prometu skupno 528 kilometrov avtocest in hitrih cest in drugih javnih cest iz NPIA. V skladu z načrtom bo DARS d.d. predvidoma konec junija 2011 predal prometu še manjkajočo polovico gorenjske avtoceste med Peračico in Podtaborom v dolžini 2,4 kilometra, kjer izvajalci del trenutno gradijo vse tri viadukte in predor, ravno tako tudi graditelj predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo opravlja dela v skladu s terminskim načrtom. Predvideni rok dokončanja vseh del, vključno z elektro in strojno opremo predora, je marec 2013, ko bo po terminskem načrtu 5,2 kilometra dolg odsek med Koprom in Izolo, katerega del je tudi predor Markovec, predan prometu.

 

Nazaj