DARS skozi čas
Že več kot 20 let krajšamo razdalje.
DARS skozi čas
Na gorenjski avtocesti je stekla gradnja vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke. Skupna dolžina vzhodne predorske cevi znaša 7.948 m, od tega bo predor na slovenski strani do meje z Republiko Avstrijo dolžine 3.546 m (3.446 m podzemne gradnje, 100 m galerije). Izgradnja predstavlja pomemben nadaljnji korak k odpravi ozkega grla na področju cestnega prometa med Slovenijo in Avstrijo.
Začeli smo z gradnjo prometne povezave, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško).
Septembra 2016 je DARS s konzorcijem TelekomSlovenije d. d. in Q-Free ASA, Norveška, podpisal pogodbo o vzpostavitvi in delovanju
večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Gre za mikrovalovni sistem cestninjenja na standardizirani frekvenci 5,8 GHz. Cestninjenje se izvaja s pomočjo posebne naprave DarsGo, ki mora biti nameščena v vozilu. Cestninsko omrežje avtocest in hitrih cest je razdeljeno na cestninske odseke. Na vsakem odseku je nad avtocesto oziroma hitro cesto cestninski portal, skozi katerega pelje vozilo. Portal med prehodom zazna napravo DarsGo v vozilu, kar je osnova za obračun cestnine za prevoženi odsek. Cestnina se tako od 1. 4. 2018 zaračuna popolnoma samodejno in na podlagi prevožene razdalje.
Po uvedbi sistema DarsGo za vozila nad 3,5 tone cestninske postaje na slovenskem avtocestnem omrežju niso bile več potrebne. Odstranitev skupno 34 cestninskih postaj in preureditev njihovih območij je stekla takoj po uspešni uvedbi sistema DarsGo. Odstranitev cestninskih postaj je izboljšala pretočnost in varnost prometa na naših avtocestah in hitrih cestah.
Prometu je bil predan predor Markovec, najnovejši med predori na slovenskem avtocestnem omrežju. Dvocevni predor je s skupno dolžino 2,1 kilometra po dolžini na četrtem mestu med slovenskimi predori. Količina celotnega izkopa za predor Markovec je znašala nekaj več kot 370.000 kubičnih metrov zemljine, to pomeni, da bi z njo lahko napolnili približno 4.800 štiriosnih vagonov, vlakovna kompozicija pa bi bila dolga približno 60 kilometrov.
Sprejeta je bila sprememba Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, s katero je DARS dobil status gospodarske družbe, ki gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest izvaja v svojem imenu in za svoj račun, naloge prostorskega načrtovanja, umeščanja v prostor in pridobivanja zemljišč pa v imenu in za račun Republike Slovenije.
1. julija 2008 je začel veljati vinjetni sistem cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone. Vinjeta je nadomestila dotedanje plačevanje cestnine z ustavljanjem na cestninskih postajah.
Za promet je bila odprta celotna štiripasovna avtocesta med Mariborom in Pincami na meji z Madžarsko. Z odprtjem zadnjega, 26 kilometrov dolgega odseka med Lenartom in Vučjo vasjo se je z avtocesto povezal tudi vzhodni del Slovenije. Odsek med Vučjo vasjo in Beltinci, ki je bil prometu predan leta 2003, se ponaša z najdaljšim mostom na naših cestah. Most čez reko Muro je z dolžino 833 metri najdaljši most in z maso 16.000 ton najtežji narinjeni objekt pri nas. Njegova površina znaša 23.257 kvadratnih metrov.
Začel je delovati Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC). Postal je naš zanesljivi sopotnik, prvi in najpomembnejši akter na področju informiranja o stanju na cestah, ki povezuje varnost in udobje uporabnikov s pretočnostjo avtocest. PIC zaupanje gradi na verodostojni in ažurni prometni informaciji, ki jo vsako leto nadgrajuje z novimi, tehnično izpopolnjenimi orodji.
Z avtocesto smo povezali Šentilj in Koper. Del med Vranskim in Blagovico zaradi geološko in geomehansko zelo zahtevnega in raznolikega terena sodi med najzahtevnejše avtocestne odseke v Sloveniji. Prvi odsek manjkajočega dela avtoceste med Vranskim in Trojanami je bil prometu predan že leta 2002, odsek med Trojanami in Blagovico pa leta 2005. Odsek vključuje tudi najdaljši dvocevni predor v Sloveniji, predor Trojane, skupne dolžine 2931 metrov.
Prometu je bil predan viadukt Črni Kal, najzahtevnejši premostitveni objekt, ki je bil doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Viadukt je dolg 1065 metrov ter z dvema krajnima opornikoma in 11 stebri premošča Osapsko dolino. Višina najvišjega stebra znaša 95 metrov.
Družba DARS se je iz dotedanjega javnega podjetja v obliki delniške družbe preoblikovala v delniško družbo kot gospodarsko družbo. Ob koncu leta 2003 je DARS kot prevzemna družba pripojil dotedanje javno podjetje PVAC (Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o.) in vse takrat zaposlene. DARS je postal upravljavec in vzdrževalec vseh zgrajenih avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih, vključno z obveznostjo pobiranja cestnine. Z uresničevanjem državnih avtocestnih programov in upravljanjem avtocestnega omrežja je družba DARS uporabnikom omogočila kakovostne avtoceste in hitre ceste.
Na štajerskem kraku avtoceste se je zaprt sistem cestninjenja preoblikoval v odprtega, kjer je bila cestninska postaja sočasno vstopna in izstopna, višina cestnine pa je bila odvisna od obračunske in ne od dejansko prevožene razdalje. Uporabnik je plačal cestnino le, če je prevozil cestninsko postajo.
Vzpostavil se je nov, sodoben način cestninjenja, ABC-sistem. Poskusno je bil uveden na cestninski postaji Torovo, namenjen je bil osebnim vozilom, po uvedbi vinjet leta 2008 pa so ABC-tablice začeli uporabljati vozniki tovornih vozil. ABC-sistem je omogočal hiter prehod cestninske postaje, na kombiniranih stezah s hitrostjo do 5 km/h, na hitrih stezah pa s hitrostjo 40 km/h.
Decembra 1993 je bila za upravljanje in vzdrževanje slovenskih avtocest in hitrih cest ustanovljena Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. Družba, ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, je začela poslovati 1. januarja 1994.
1. junija je bil prometu predan predor Karavanke, najdaljši slovenski cestni predor dolžine 7864 metrov, s čimer se je odprla najpomembnejša prometna povezava za osebni in tovorni promet med zahodno in južno Evropo. Je edini enocevni predor v Sloveniji. Ob odprtju je bil predor Karavanke celo deveti najdaljši avtocestni predor v evropskih Alpah in šestnajsti najdaljši avtocestni predor na svetu. Dolžina slovenskega dela predora znaša 3750 metrov.
Zgrajen je bil prvi odsek sodobne štiripasovne avtoceste v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Odsek med Vrhniko in Postojno je dolg 30 kilometrov, gradnja avtoceste se je začela maja 1970, za promet pa je bila odprta 29. decembra 1972.