Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

Dars skozi čas

2018
Elektronsko cestninjenje

6. septembra 2016 je Dars s konzorcijem Telekom Slovenije d. d. in Q-Free ASA, Norveška, podpisal pogodbo o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg (težka vozila). Gre za mikrovalovni sistem cestninjenja na standardizirani frekvenci 5,8 GHz. Težka vozila so 1. 4. 2018 začela z vožnjo prek 125 portalov nad avtocestami in hitrimi cestami, ki so postavljeni med priključki vzdolž celotnega avtocestnega sistema. Po uvedbi novega načina cestninjenja za težka vozila se bodo postopoma z avtocest odstranile cestninske postaje.
 

Odstranitev cestninskih postaj

Po uvedbi sistema DarsGo za vozila nad 3,5 tone cestninske postaje na slovenskem avtocestnem omrežju niso več potrebne. Pred začetkom glavne turistične sezone smo začeli z odstranjevanjem in preureditvijo cestninskih postaj, ki bodo postopoma odstranjene v roku dveh let. Odstranjevanje je zaradi specifike gradnje zahtevno, in poteka pod prometom. Odstranitev cestninskih postaj bo izboljšala pretočnost prometa, odpravila občasne zastoje in povečala prometno varnost.

2015
Predor Markovec

Prometu je bil predan predor Markovec, najnovejši med predori na slovenskem avtocestnem omrežju. Dvocevni predor je s skupno dolžino 2,1 kilometra po dolžini na četrtem mestu med slovenskimi predori. Količina celotnega izkopa za predor Markovec je znašala nekaj več kot 370.000 kubičnih metrov zemljine, to pomeni, da bi z njo lahko napolnili približno 4.800 štiriosnih vagonov, vlakovna kompozicija pa bi bila dolga približno 60 kilometrov.

2008
Vinjetni sistem

V veljavo je vstopil vinjetni sistem za vozila do 3,5 ton. Sistem je nadomestil dotedanje plačevanje cestnine z ustavljanjem na cestninskih postajah.

Z avtocesto povezan tudi vzhodni del Slovenije

Za promet je bila odprta celotna štiripasovna avtocesta med Mariborom in Pincami na meji z Madžarsko. Z odprtjem zadnjega, 26-kilometrov dolgega odseka med Lenartom in Vučjo vasjo se je z avtocesto povezal tudi vzhodni del Slovenije. Odsek med Vučjo vasjo in Beltinci, ki je bil prometu predan leta 2003, se ponaša z najdaljšim mostom na naših cestah. Most čez reko Muro je z dolžino 833 metri najdaljši most in z maso 16.000 ton najtežji narinjeni objekt pri nas. Njegova površina znaša 23.257 kvadratnih metrov. 

2006
Ustanovitev Prometno-informacijskega centra

Začel je delovati Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC), ki je postal naš zanesljivi sopotnik, prvi in najpomembnejši akter na področju informiranja o stanju na cestah, ki povezuje varnost in udobje uporabnikov s pretočnostjo avtocest. PIC zaupanje gradi na verodostojni in ažurni prometni informaciji, ki jo vsako leto nadgrajuje z novimi, tehnično izpopolnjenimi orodji. 

2005
Povezali Šentilj in Koper

Z avtocesto smo povezali Šentilj in Koper. Del med Vranskim in Blagovico zaradi geološko in geomehansko zelo zahtevnega in raznolikega terena sodi med najzahtevnejše avtocestne odseke v Sloveniji. Prvi odsek manjkajočega dela avtoceste med Vranskim in Trojanami je bil prometu predan že leta 2002, odsek med Trojanami in Blagovico pa leta 2005. Odsek vključuje tudi najdaljši dvocevni predor v Sloveniji, predor Trojane, skupne dolžine 2931 metrov. 

2004
Črni Kal

Prometu je bil predan viadukt Črni Kal, najzahtevnejši premostitveni objekt, ki je bil doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Viadukt je dolg 1065 metrov ter z dvema krajnima opornikoma in 11 stebri premošča Osapsko dolino. Višina najvišjega stebra znaša 95 metrov.   

DARS se je preoblikoval v delniško družbo

Družba DARS d.d. se je iz dotedanjega javnega podjetja v obliki delniške družbe preoblikovala v delniško družbo kot gospodarsko družbo. Ob koncu leta 2003 je DARS d.d. kot prevzemna družba pripojil dotedanje javno podjetje PVAC (Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o.) in vse takrat zaposlene. Dars je postal upravljavec in vzdrževalec vseh zgrajenih avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih, vključno z obveznostjo pobiranja cestnine. Z uresničevanjem državnih avtocestnih programov in upravljanjem avtocestnega omrežja je družba DARS d.d. tudi uporabnikom omogočila kakovostne avtoceste in hitre ceste.

1996
Odprt cestninski sistem na Štajerskem kraku

Na štajerskem kraku avtoceste se je zaprt sistem cestninjenja preoblikoval v odprtega, kjer je cestninska postaja sočasno vstopna in izstopna, višina cestnine pa je odvisna od obračunske in ne od dejansko prevožene razdalje. Uporabnik plača cestnino le, če prevozi cestninsko postajo.

1995
ABC sistem

Vzpostavil se je nov, sodoben način cestninjenja, ABC sistem. Poskusno je bil uveden na cestninski postaji Torovo, namenjen je bil osebnim vozilom, po uvedbi vinjet leta 2008 pa so ABC tablice začeli uporabljati vozniki tovornih vozil. ABC sistem omogoča hiter prehod cestninske postaje, na kombiniranih stezah s hitrostjo do 5 km/h, na hitrih stezah pa s hitrostjo 40 km/h.

1993
Ustanovljena Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

7. decembra 1993 je bila kot upravljavec in vzdrževalec slovenskih avtocest in hitrih cest ustanovljena Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. Družba je v 100 % Republike Slovenije in je začela poslovati 1. januarja 1994.  

1991
Karavanke

1. junija je bil prometu predan predor Karavanke, najdaljši slovenski cestni predor dolžine 7864 metrov, s čimer se je odprla najpomembnejša prometna povezava za osebni in tovorni promet med zahodno in južno Evropo. Je edini enocevni predor v Sloveniji. Ob odprtju je bil predor Karavanke celo deveti najdaljši avtocestni predor v evropskih Alpah in šestnajsti najdaljši avtocestni predor na svetu. Dolžina slovenskega dela predora znaša 3750 metrov.

1972
Zgrajen prvi odsek

Zgrajen je bil prvi odsek sodobne štiripasovne avtoceste v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Odsek med Vrhniko in Postojno je dolg 30 kilometrov, gradnja avtoceste se je začela maja 1970, za promet pa je bila odprta 29. decembra 1972.