Na vsebino

Piškotki

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali izbiro opcije »Nadaljuj« se strinjate z uporabo piškotkov. V primeru nestrinjanja kliknite na povezavo Politika piškotkov in izberite povezavo »Izklopi«.

A4 Slivnica - Gruškovje

Avtocesta A4 je bila načrtovana avtocesta od avtocestnega razcepa Slivnica proti mejnemu prehodu Gruškovje na meji z Republiko Hrvaško. 

Na celotni trasi A4 je bilo zgrajeno:

  • 4 mostovi;
  • 16 nadvozov v skupni dolžini 1282 m;
  • 8 podvozov v skupni dolžini 359 m (od tega 3 podhodi);
  • 1 Viadukt dolžine 286 m in 2 čez železnico v Hajdini dolžine 336 m desni in 334 levi.

A4: Draženci - Gruškovje

 

Avtocesta Draženci–MMP Gruškovje je v prvi vrsti izboljšala kakovost življenja ljudi, zvišala prometno varnost ter prevzela daljinski in velik del mednarodnega prometa z obstoječe ceste G1-9 Draženci–Jurovci–Gruškovje, saj predstavlja pomembno povezavo med dvema mednarodnima mejnima prehodoma Šentilj in Gruškovje.

  • Začetek gradnje: julij 2015
  • Konec gradnje: november 2018

 

 

Aktivnosti v zvezi z gradnjo odseka

Podlaga za izvajanje aktivnosti je bila Uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci–mednarodni mejni prehod Gruškovje (Ur. l. RS št. 75/2010), ki jo je sprejela Vlada RS (Ur.l. RS , št. 75/2010 z dne 24. 9. 2010), ter Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci–mednarodni mejni prehod Gruškovje (Ur. l. RS št. 56/2012), ki jo je sprejela Vlada RS (Ur. l. RS, št. 56/2012 z dne 23. 7. 2012). Okoljevarstveno soglasje je bilo izdano s strani ARSO septembra 2012. Gradbeno dovoljenje za 1. etapo avtoceste do km 7,25 in za del 2. etape je bilo pridobljeno 25. avgusta 2014, za 2. etapo avtoceste do km 13,03 pa 15. maja 2015.

 Državni prostorski načrt za odsek AC Draženci-MMP Gruškovje.pdf 

 

Potek gradnje odseka in osnovni podatki

Obravnavan avtocestni odsek ima na začetnem delu predvideno enako projektno hitrost 130 km/h kot predhodno zgrajeni avtocestni odsek Slivnica–Draženci, na katerega se navezuje. V nadaljevanju avtocestnega odseka, od priključka Zakl do MMP Gruškovje, je projektna hitrost 110 km/h. Najmanjši uporabljeni horizontalni radij na začetnem delu je Rmin = 900 m, v nadaljevanju pa Rmin = 750 m. Maksimalni uporabljeni vzdolžni sklon pri »Pobočni varianti« je 2,5 %, medtem ko je pri »Dolinski varianti« manjši. Skupna trasa avtoceste poteka v smeri sever–jug, najprej po ravninskem delu Ptujskega polja, nato pa po razmeroma široki dolini potoka Rogatnica (širina približno 300 m) skozi haloške griče. Na skupnem poteku variant so bili načrtovani priključka »Lancova vas« in »Podlehnik«, oskrbni center »Podlehnik« ter deviacije regionalnih in lokalnih cest. Od vasi Stanošina se dolina proti jugu začne postopoma zoževati. Dolina Rogatnice postane zelo ozka. Tu je bila trasa načrtovana v dveh variantah, zato je bila ena trasa speljana po dolinskem dnu po obstoječi glavni cesti G-I-9, druga pa po pobočju gričev, ki obdajajo dolino. Na tem delu je bil na obeh variantah načrtovan priključek »Zakl« ter deviacije regionalne in lokalnih cest. 

Dolžina odseka znaša 13,03 km, gradil pa se je na trasi sedanje glavne ceste G 1-9, ki se je v celoti ukinila. V sklopu investicije jebila zgrajena vzporedna regionalna cesta v dolžini 13,9 km, ki ima funkcijo povezovalne ceste med kraji ob trasi avtoceste in dostopa do okoliških zemljišč ter nadomešča staro glavno cesto G 1-9. V sklopu avtoceste so se zgradili tudi trije novi avtocestni priključki: Lancova vas, Podlehnik in Zakl.

Na novo so bili zgrajeni naslednji premostitveni in podporni objekti:

  • 7 nadvozov,
  • 3 podvozi,
  • 2 podhoda (podhod za kolesarje in pešce in podhod za živali),
  • 9 avtocestnih mostov,
  • 15 mostov na deviacijah,
  • predor Log (dolžina 105 m),
  • 28 opornih konstrukcij in 3 podporne konstrukcije,
  • 23 prepustov pravokotnih prerezov in 44 prepustov okroglih prerezov.
Gradnja je potekala od spomladi 2015 do jeseni 2018.
Potekala je v dveh etapah:

1. etapa poteka od km 0+000 do km 7+260, skupaj z nekaterimi deli, potrebnimi za pravočasen začetek del 2. etape. Rok izvedbe je bil 28 mesecev.

2. etapa poteka od km 7+260 do km 13+031. Rok izvedbe je bil 32 mesecev.

 

Gradnja posamezne etape avtoceste je potekala v več fazah, in sicer:

1. faza – dograditev obstoječe glavne ceste - izgradnja polovice avtoceste, promet je nemoteno potekal po obstoječi glavni cesti, izvedla so se vsa križanja preko nove avtoceste (nadvozi, podvozi, mostovi) v polni širini za zagotavljanje prečnega prometa preko glavne ceste;

2. faza – preusmeritev prometa na novo izgrajeno polovico avtoceste in dograditev druge polovice avtoceste, promet je potekal po polovici nove avtoceste.

 

 Prospekt Draženci_Gruškovje 2015.pdf

 

Prva etapa, nekaj več kot 7 km štiripasovnice med Draženci in Podlehnikom, z avtocestnima priključkoma Lancova vas in Podlehnik, je bila predana prometu 22. novembra 2017 (več na tej povezavi). Preostalih nekaj manj kot 6 km avtoceste do mejnega prehoda Gruškovje je bilo dograjenih in predanih prometu 30. novembra 2018 (več na tej povezavi).

 

Osnovni podatki o predoru Log:

Desna cev:
Dolžina predora: 105,66 m
Dolžina portalov: 43,19 m
Galerij S in J: 75,59 m
Skupna dolžina: 224,44 m

Leva cev:
Dolžina predora: 104,26 m
Dolžina portalov: 42,70 m
Skupna dolžina: 146,96 m

Prerez (NPP): 12,20 m
Max. višina nadkritja: 34,00 m 

 

Ocenjena investicijska vrednost projekta

Ocenjena investicijska vrednost skupno 13,03 kilometrov dolgega odseka avtoceste (vključuje projektiranje, odkupe zemljišč, gradnjo …) znaša – skupaj z vzporedno regionalno cesto in deviacijami – 194,014 milijona evrov brez DDV oziroma 238,82 milijona evrov z DDV.

Naložba se je financirala iz:

  • lastnih sredstev investitorja DARS d.d.;
  • TEN-T sredstev EU: sofinanciranje dela stroškov izdelave prostorske dokumentacije in PGD ter PZI projektov;
  • sredstev kohezijskega sklada EU: Sofinanciranje projekta s sredstvi evropskega kohezijskega sklada je predlagano v okviru prednostne naložbe Podpiranje multimodalnega enotnega evropskega prometnega območja z vlaganjem v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020;
  • kredita EIB.

 

Pravno obvestilo:
Za to objavo je odgovoren izključno avtor. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo v njej navedenih informacij.